Odločitev ministrstva za kulturo o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja za novejšo zgodovino v nov javni zavod še naprej buri duhove. Opozicijska NSi je tako napovedala vložitev interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, če ta ne bo spremenila svoje odločitve.
NSi je novinarsko konferenco sklicala uro pred napovedano nujno sejo odbora za kulturo, na kateri so člani odbora na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljali o “likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve”. O usodi Muzeja slovenske osamosvojitve sta na novinarski konferenci NSi spregovorila poslanec NSi Janez Žakelj ter prvi predsednik slovenske vlade in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO) Alojz Peterle.
“Odločitev prejšnje vlade s polno podporo Nove Slovenije za ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bilo častno, domoljubno in državotvorno dejanje,” je uvodoma pojasnil Janez Žakelj in dodal, da smo na takšen muzej čakali predolgo. “Vrednote osamosvojitve moramo ohranjati, jih prenašati na mlajše rodove ter o njih večkrat in s ponosom govoriti,” je nadaljeval. Dodal je, da je ministrica za kulturo Asta Vrečko ukinitev muzeja utemeljila z besedami, da je šlo očitno za ideološki projekt, v Novi Sloveniji pa menijo nasprotno. “Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je ideološki projekt stranke Levica, ki si na vse načine prizadeva za uničenje vrednot slovenske osamosvojitve,” je nadaljeval Žakelj.
Kot je še izpostavil, je po mnenju NSi zanimivo, da je poslanec Levice Miha Kordiš že decembra 2021 ob državnem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti zapisal “odcepitev Slovenije od Jugoslavije je bila kapitalistična kontrarevolucija ali dragi narod, ‘nategnili’ so te”. Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije je, tako Žakelj, zgolj slepilni manever, v ozadju pa je načrtna politika stranke Levica, ki si z besedami poslanca NSi prizadeva “čim bolj zmanjšati, izničiti oziroma celo izmaličiti pomen slovenske osamosvojitve in ustanovitve lastne države”.
N1/Denis Sadiković
Žakelj je nadaljeval, da so takšni poskusi ponižujoči za vse, ki so zaradi osamosvojitve izgubili življenje, ministrico Vrečko pa zato v stranki pozivajo, naj “svojcem padlih v vojni pogleda v oči in jim pove, da Muzej slovenske osamosvojitve ni potreben in da gre za ideološki projekt”. Kot je še poudaril Žakelj, je sklep o ustanovitvi javnega zavoda, ki bo združeval oba omenjena muzeja, sprejela le ministrica za kulturo, vlada pa o tem doslej še ni odločala. Za spremembo sklepa, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pa mora nov sklep sprejeti vlada in ne kulturna ministrica, je še dejal poslanec NSi in pozdravil poziv predsednika Boruta Pahorja, ki je pred dnevi napovedal, da se želi o tem posvetovati s predsednikom vlade Robertom Golobom.
“Aktualni predsednik je celo dejal, da je to vrednota, ki širi in krepi nacionalno zavest, opozarja na državotvorni in narodotvorni pomen samostojnega muzeja osamosvojitve,” je dejal Žakelj in dodal, da aktualna vlada želi le izbrisati vse, kar je prejšnja vlada storila. “Naš nekdanji minister za obrambo Matej Tonin je pripravil dva zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, ki jih je sprejel državni zbor, z njima smo vsem svojcem padlih v vojni in svojcem civilnih žrtev končno namenili dostojno odškodnino, hkrati smo jim dali jasno sporočilo, da njihovo žrtev cenimo, smo zanjo neizmerno hvaležni in da njihov pogum ne bo nikoli pozabljen,” je nadaljeval poslanec Nove Slovenije in dodal, da pri sprejetju zakonov pričakujejo državotvornost vsaj nekaterih strank koalicije.
Asta Vrečko tako po mnenju NSi z ukinitvijo muzeja v narod vnaša delitve, če stranka Levica in ministrica ne bosta odstopili od namere o ukinitvi muzeja, pa v NSi napovedujejo, da bodo proti njej vložili interpelacijo. “Ker gre za ključno in središčno vrednoto našega naroda, smo prepričani, da bodo interpelacijo z izjemo stranke Levica podprle tudi druge stranke koalicije,” je še zaključil.
N1/Denis Sadiković
Peterle: Zanima me, ali gre za solo akcijo stranke Levica
“Govorim z izkušnjo nekoga, ki je bil udeležen v procesu osamosvajanja in ki težko razume, da se iz tega dejstva osamosvojitve, ki nima primere v slovenski zgodovini, danes tako rekoč norčujejo,” pa je uvodoma dejal prvi predsednik slovenske vlade Alojz Peterle. Dodal je, da ne razume formalne razlage, češ da gre pri združitvi dveh muzejev za “tehnično oziroma administrativno zadevo”. Če nova vlada, tako Peterle, ne želi varčevati pri novih ministrstvih, ni potrebe, da bi varčevala pri muzejih. “Ta zadeva ni nedolžna, rad bi izvedel, ali je to točka koalicijskega programa ali je samo solo akcija stranke, o kateri je govor,” je nadaljeval predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO).
“Odločno nasprotujem, da bi se ta zadeva videla ali predstavljala kot ideološki projekt. Če je to ideološki projekt, je tudi plebiscit ideološki projekt,” je nadaljeval Peterle. Dodal je, da se s tovrstno kvalifikacijo muzeja, ki je nacionalni in kulturni projekt prejšnje vlade, ideologijo vnaša v odločitev. Kot je dodal, je na današnji novinarski konferenci spregovoril tudi v imenu tistih, ki so bili pripravljeni za osamosvojitev izgubiti vse ter z ogorčenjem spremljajo dogajanje. “Če beremo odločitve izpred 31 let, lahko zaznamo tudi en ideološki vidik, in sicer da smo v demokratično izvoljeni skupščini z osamosvojitvijo prekinili s časom, ko je bila dovoljena ena sama ideologija. Od takrat imamo pluralni parlamentarni sistem in ideologija nima vloge totalitarnega kontrolorja vsega življenja, kot je bilo prej,” je poudaril prvi predsednik slovenske vlade.
Razglašati muzej osamosvojitve za ideološko stvar pa je, tako Peterle, neresno ter sodi celo v kategorijo sovražnega govora do osamosvojitve. Dodal je še, da je bila odločitev za muzej resda politična, kaj pa bo predstavljeno v muzeju, bo zadeva stroke. “Gre za očitno težnjo, da se osamosvojitev relativizira, v šolah se jo ignorira, mladina v Sloveniji ne izve niti, da smo imeli vojno za Slovenijo, kar je neznosno in nesprejemljivo,” je še poudaril Peterle in dodal, da se v ospredje naših zavesti poskušajo potisniti vrednote izpred 80. let. “Osamosvojitev se je lahko zgodila, ker smo imeli veliko domoljubov in demokratov, veliko domoljubnih dejanj,” je še zaključil Peterle in dodal, da v boju proti okupatorju tako ni bila le revolucionarna komponenta, temveč je veliko vlogo nosilo tudi domoljubje.
Tudi Peterle je obsodil izjavo poslanca Levice Kordiša, pozdravil poziv predsednika države Boruta Pahorja ter poudaril, da v težkih časih, ki so pred nami, polarizacija ni pravi pristop. “Osamosvojitev je tisto, kar nas je povezalo in združilo, drug čas, desetletje prej, pa nas je razdelil,” je še zaključil Peterle ter dodal, da je bila vlada, ki jo je vodil sam, vlada enotnosti.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je združitev omenjenih muzejev napovedala konec oktobra. Združitvi nasprotujeta opozicijski parlamentarni stranki SDS in NSi ter ZSVO. Muzej slovenske osamosvojitve je vlada ustanovila marca lani. Vrečko je ob začetku seje na novinarsko vprašanje, v kateri fazi je namera za združitev muzejev, odvrnila, da trenutno na ministrstvu urejajo dokumentacijo na podlagi strokovnih podlag. Zaenkrat za namero še nimajo podpore vseh koalicijskih partneric, a verjame, da jo bodo dobili takoj, ko bodo predstavili dokumente. Kritike po njenih besedah prihajajo le z ene strani, muzeju osamosvojitve naj bi, kot pravi, nasprotovale tako veteranske organizacije kot tudi stroka. Sicer si tudi sami želijo, da bi se to obdobje znanstveno-raziskovalno in muzejsko ovrednotilo, vendar znotraj že obstoječih muzejev. V Sloveniji je, kot je pojasnila, več muzejskih ustanov in galerij, ki se s tematiko že ukvarjajo. Imajo zbirke, arhive in posneta pričevanja, o čemer pišejo in razstavljajo. Muzej slovenskega osamosvojitve pa nima zbirke kot tudi ne strokovne podlage, je poudarila. Glede napovedane interpelacije meni, da je stroka in širša javnost na njihovi strani. “Predstavili bomo svoje argumente in prepričana sem, da bodo vse politične stranke podprle namero,” je sklenila.
Google Zemljevidi
Na nujni seji predlagani sklepi brez zadostne podpore
Člani odbora za kulturo so na današnji nujni seji, ki je sledila novinarski konferenci NSi, razpravljali o “likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve”. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS in NSi zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, a predlagani sklepi SDS niso dobili zadostne podpore članov odbora.
Anton Šturbej (SDS) je v imenu predlagatelja uvodoma poudaril, da je bil Muzej slovenske osamosvojitve ustanovljen s ciljem, da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje premično kulturno dediščino, vezano na osamosvojitev in nastanek samostojne in neodvisne RS. Obdobje slovenske osamosvojitve je po njegovih besedah sicer že vključeno v stalne in občasne muzejske razstave, vendar ni nikjer žarišče, kamor sodi po svoji pomembnosti v slovenski zgodovini.
Ministrica za kulturo Vrečko je izrazila začudenje nad naslovom seje, ki namiguje na to, “da na ministrstvu nameravajo izbrisati ta pomembni del slovenske zgodovine”. Beseda “likvidacija” ima po njenem mnenju v tem kontekstu zgolj nalogo “podpihovati in spodbujati močna čustva, ki bi zameglila argumentirano razpravo in racionalno presojo”. Poudarila je, da ne nameravajo ničesar ukiniti, ampak združiti Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve v nov javni zavod.
V vladi so po njenih besedah prisluhniti argumentom stroke glede nepotrebnosti ustanovitve nove muzejske institucije, hkrati se zavedajo pomembnosti trenutka slovenske osamosvojitve, zato bodo novi muzej okrepili z oddelkom, ki se bo posvečal prav času slovenske osamosvojitve. Vprašanje pa so po njenih besedah tudi prostori Muzeja slovenske osamosvojitve na Poljanski cesti. Gre za prostore, ki so bili prvotno namenjeni Arhivu RS, ki prav tako hrani pomembno gradivo iz obdobja slovenske osamosvojitve in ki te prostore nujno potrebuje, vanje pa je bil Muzej slovenske osamosvojitve umeščen naknadno.
Frankfurtski knjižni sejem
Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset, glede na to, da je danes večina gradiva iz tega obdobja hranjena v depojih, samostojen muzej osamosvojitve vidi kot “dodaten prostor za zagotavljanje poglobljenega stika z občinstvom”. Direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana pa je med drugim zanimalo ime novega javnega zavoda in kje bo imel prostore.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle je izpostavil, da je bila osamosvojitev nacionalni projekt in kot takega vidi tudi Muzej slovenske osamosvojitve. Označevanje slednjega kot ideološki projekt potiska po njegovih besedah vso zadevo v območje ideologije, kar se mu zdi nepotrebno in nespametno.
V razpravi je tudi Alma Intihar (Svoboda) menila, da beseda “likvidacija” v naslovu seje ni primerna, saj gre za optimizacijo dveh muzejev na enem prostoru. Njen strankarski kolega Martin Premk je menil, da bi se bilo dobro izogibati pompoznim besedam, saj prispevajo k polarizaciji v družbi. Milan Jakopovič (Levica) pa je poudaril, da je Muzej slovenske osamosvojitve nastal brez sodelovanja stroke, muzealcev in zgodovinarjev ter javne razprave in da ne gre za druge zadeve.
Opozicijska poslanca Jožef Horvat (NSi) in Janez Žakelj (NSi) sta na ministrico naslovila prošnja za strokovno gradivo, na podlagi katerega je bila sprejeta odločitev o smiselnosti in smotrnosti združitve obeh muzejev. Horvata je med drugim zanimalo še, v kateri fazi je postopek združitve ter ali je odločitev koalicijsko usklajena. Žaklja je zanimalo tudi, kakšen bo prihranek z združitvijo obeh muzejev. Alenka Helbl (SDS) je menila, da bi s tem, ko bi imeli tematski muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi, dali temu dogodku v slovenski zgodovini “posebno priložnost, drugačno, bližje ljudem”.
Predlaganih sklepov SDS, naj odbor pozove ministrstvo za kulturo k ustaviti postopkov za združitev muzejev ter naj pozove vlado, da svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti RS do Muzeja slovenske osamosvojitve izvaja v skladu s sklepom o ustanovitvi tega javnega zavoda, člani odbora niso sprejeli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje