Menu Item
Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi naj bi po besedah naših virov z ministrstva za notranje zadeve zvečer oznanil, da bo Italija še za pol leta podaljšala nadzor na notranji meji s Slovenijo. O tej nameri mora Italija obvestiti še Evropsko komisijo in države članice EU, podaljšanje nadzora pa naj bi stopilo v veljavo 18. junija. Ali bo tudi Slovenija podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, za zdaj še ni znano, po besedah naših sogovornikov z ministrstva za notranje zadeve pa je na mizi tudi ta možnost. V prvih mesecih letošnjega leta se je za okoli 20 odstotkov povečalo število nezakonitih prehodov državne meje, največ prebežnikov v Slovenijo pride iz Hrvaške.
Po besedah naših sogovornikov z ministrstva za notranje zadeve bo Italija z 18. junijem za pol leta podaljšala nadzor na notranji meji s Slovenijo. Namero o podaljšanju nadzora bo danes italijanski vladi sporočil notranji minister Matteo Piantedosi. Italija je notranji nadzor na meji s Slovenijo uvedla 21. oktobra lani, nato pa je 17. januarja še za pet mesecev nadzor še podaljšala. Naši sogovorniki pravijo, da je Piantedosi o podaljšanju nadzora na meji že obvestil slovenskega notranjega ministra Boštjana Poklukarja.
Slovenija je, ko je Italija uvedla začasni nadzor na notranji meji, uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki bo trajal do 22. junija letos. Ali se bo tudi Slovenija odločila za podaljšanje nadzora na hrvaški in madžarski meji, za zdaj ni jasno, po besedah naših sogovornikov pa na ministrstvu za notranje zadeve preučujejo tudi to možnost.
Italijanska vlada mora o podaljšanju nadzora na notranji meji s Slovenijo zdaj obvestiti še Evropsko komisijo in države članice Unije, med razlogi za podaljšanje nadzora pa naj bi bilo poslabšanje razmer na Bližnjem vzhodu, nevarnost terorizma in tudi dejstvo, da bo Italija v juniju gostila zasedanje držav članic skupine G7.
Kot pravijo naši viri z ministrstva za notranje zadeve, podaljšanje nadzora na meji z Italijo ne bo prineslo večjih sprememb, saj bo ta še naprej potekal, kot je doslej. Italijanska policija bo tako ustavljala zgolj vozila s tujimi registrskimi oznakami in sumljiva vozila, za slovenske državljane pa prehajanje meje ne bo oteženo.
Ob tem na ministrstvu za notranje zadeve pravijo tudi, da je bila izjava italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija, ki je na kongresu Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v Meranu dejal, da je Italija “zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo zaradi nevarnosti infiltracije teroristov med begunce, ki preko te države prihajajo z Bližnjega vzhoda”, nekoliko vzeta iz konteksta. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je že na petkovi seji odbora za notranje zadeve dejal, da v slovensko-italijanskih odnosih ni prišlo do nobene spremembe, prav tako pa iz schengenskega sporazuma ni mogoče kar tako izstopiti, saj ta določa, kakšne so obveznosti posamezne države članice.
V Slovenijo letos prišlo občutno več Sircev. Kaj je razlog?
Se je pa v prvih štirih mesecih letošnjega leta za okoli 20 odstotkov povečalo število nezakonitih prehodov slovenske meje. Največ jih še vedno beležijo na meji s Hrvaško, kjer je po podatkih ministrstva za notranje zadeve državno mejo od začetka letošnjega leta pa do 12. maja nezakonito prestopilo 14.663 oseb.
Največ nezakonitih prebežnikov je prišlo iz Sirije (5.346), Afganistana (2.029), Maroka (1.450), Turčije (1.313). Ob tem beležijo še večje število prebežnikov iz Bangladeša, Nepala, Indije, Rusije, Pakistana in Egipta. Kot pravijo na ministrstvu za notranje zadeve, se je v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom močno povečal prihod sirskih državljanov. Naši sogovorniki pa ocenjujejo, da je to mogoče pripisati tudi temu, da turške oblasti na meji s Sirijo praznijo begunska taborišča in centre ter Sirce, ki so bivali tam, vračajo nazaj v domovino. Mnogi se namesto za vrnitev v domovino odločijo za prihod v Evropo.
Še vedno največ prebežnikov v države EU pride po tako imenovani zahodnobalkanski migrantski poti, ob tem pa tihotapci iščejo tudi nove poti do stare celine. V zadnjem času je veliko število prebežnikov v Evropo prišlo prek Libije na Ciper in od tam na celino, se je pa v osrednjem delu Afrike odprla tudi nova migrantska pot: prebežniki skušajo prebežati na Kanarske otoke in od tam v Španijo.
Hrvaška še vedno proti prisotnosti Frontexa na njenih zunanjih mejah
Posel s tihotapljenjem prebežnikov po besedah naših sogovornikov z ministrstva za notranje zadeve še vedno cveti, ob tem pa hrvaška vlada še vedno zavrača prisotnost Frontexa na svojih mejah. Na ministrstvu za notranje zadeve ne manka niti ocena, da si hrvaške oblasti Frontexa na zunanji schengenski meji ne želijo tudi zato, ker v Bosni in Hercegovini živi veliko število hrvaških državljanov.
So se pa naši južni sosedje po besedah naših virov nekoliko omehčali glede sodelovanja v mešanih patruljah slovenskih, italijanskih in hrvaških policistov. “Edini pravi način za omejitev oziroma zajezitev nezakonitih migracij je sodelovanje z državami v regiji,” je dejal eden od naših sogovornikov.
Pomemben mejnik na področju migracij bo predstavljal nedavno sprejet evropski pakt o migracijah. Naši viri pravijo, da sam pakt ne bo zadostoval, če države članice EU same ne bodo implementirale določene zakonodaje. Za ta korak bosta potrebni vsaj dve leti, da bo migracijski pakt zaživel na način, kot je bil predviden.
Ob tem pa naši sogovorniki ocenjujejo, da je sprejetje migracijskega pakta pokrilo dva segmenta migracij – varnostnega in humanitarnega. Kot ocenjujejo, bi moral migracijski pakt vsebovati še tretjo komponento, to je integracija migrantov, ki bi lahko predstavljala “investicijo v prihodnost” predvsem na področju pomanjkanja delovne sile.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje