Menu Item
Mnogi, ki so jim poplave uničile ali poškodovale domove, so razočarani nad višino izplačil zavarovalnic, toda ta odražajo zapisano v pogodbah. V prihodnje bo treba biti pri sklepanju zavarovanj pozornejši, pravijo zavarovalnice, saj vremenske ujme zdaj ogrožajo tudi tiste objekte, ki jih prej niso. Ob letošnjih poplavah je celo več kot polovica zavarovancev utrpela škodo na objektih, ki niso bili postavljeni na poplavno nevarno območjih – in tudi zato v večini niso bili zadostno zavarovani. Kako bo takšnim in tudi mnogim, ki sploh niso imeli zavarovane nepremičnine, pomagala država?
“Hišo sem imel zavarovano tudi za poplave, škode je za vsaj 50.000 evrov, od zavarovalnice pa sem dobil 3.000 evrov. Sramota!” pravi Prevaljčan, ki mu je Meža uničila klet, kurilnico, pritličje s spalnico, dnevno sobo in kuhinjo ter vse, kar je bilo v teh prostorih – od bele tehnike do ozimnice in motorja.
Pojasnjuje, da je imel nepremičnino zavarovano v paketu glede na njeno vrednost, to je 120.000 evrov. “Toda v drobnem tisku je pisalo, da je zavarovanje za poplave veliko nižje od splošnega zavarovanja na vrednost hiše. Na to nas agent ni opozoril,” razlaga razočarano. Izplačali so mu 1.000 evrov za škodo in 2.000 evrov za čiščenje. “Samo nova kurilnica bo stala 16 tisoč evrov, nova vhodna vrata 5.000 evrov …” sešteva škodo.
Druga zgodba je z Raven na Koroškem. “Želela sem, da agent zavaruje hišo za plaz in meteorne vode, a tega moja polica ni vsebovala,” pravi naša sogovornica, ki je v ponedeljek po poplavah zgroženo ugotovila, da njena hiša za tovrstno nesrečo ni zavarovana. V hiši je bilo 70 centimetrov vode, v spodnji etaži so popolnoma uničene soba, kuhinja, nova toplotna črpalka, pralnica, klet … Ostali so tudi brez 8.000 evrov vredne ograje, škarpe in vrta. “Moj sosed, ki ima hišo bližje vodi, je lahko to zavaroval,” pojasnjuje. “Moja hiša je bila za primere požara, toče, padca letala, demonstracij, tatvine in drugih možnih dogodkov zavarovana za več kot pol milijona evrov,” še dodaja. A kritja za poplave med njimi ni.
“Agent mi je zdaj ponudil izplačilo zavarovalnine iz naslova čiščenja, ki po zapisu v polici znaša (najvišja zavarovalna vsota čiščenja) 8.300 evrov, zavarovalnica mi je nakazala 2.000 evrov. Rekel je, da bi mi 8.300 evrov za čiščenje pripadlo le, če bi bila hiša porušena in bi to krilo stroške odvoza ruševin in podobno,” pravi naša sogovornica, ki je zavarovalnico pozvala k višjemu izplačilu in zdaj čaka na odgovor.
Zelo malo zavarovanih za poplavo in plaz
Zgodb, podobnih zgornjima, je po uničujočih avgustovskih poplavah veliko. Ogromno tistih, ki so imeli nepremičnine zavarovane, ugotavlja, da primer poplav oziroma plazov v njihovo polico ni bil vključen. Če je bil, pa ne za polno vrednost nepremičnine, ampak za veliko nižjo vsoto. Morda so lastniki pri sklepanju zavarovanj za dom pomislili na to, da jim voda lahko poplavi klet ali pritličje. Težko pa si je bilo pred 4. avgustom predstavljati možnost, da voda hišo povsem poruši ali odnese, saj se to ni zgodilo še nikoli prej.
Ne glede na razočaranje zavarovalnino zavarovalnica izplača skladno z zavarovalno pogodbo in pogoji zavarovanja, različnih polic ni mogoče primerjati, pravijo v zavarovalnicah. “Med strankami Zavarovalnice Triglav, ki imajo sklenjeno zavarovanje doma, je nekaj manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode. Med temi je sicer le majhen delež tistih, ki imajo zavarovanje sklenjeno na polno vrednost,” pravijo pri Triglavu. Podobno velja pri zavarovanjih za nevarnost zemeljskega plazu.
V Zavarovalnici Sava pravijo, da ima vsaj določeno kritje za poplavo okrog 60 odstotkov pri njih zavarovanih objektov. Toda tudi pri njih “so največkrat zavarovani za zavarovalno vsoto, ki je nižja, včasih tudi bistveno nižja od vrednosti celotnega objekta”. Tudi oni menijo, da so razlog za prenizka kritja dosedanje izkušnje – tako katastrofalnih poplav še nismo imeli. “Poplave ne sodijo med temeljne rizike, ampak se zavarovanec sam odloči za višino kritja na podlagi njegove ocene poplavne ogroženosti. Zavarovanje je mogoče skleniti v polni vrednosti objekta ali pa do dogovorjene zavarovalne vsote, ki tako tudi predstavlja višino kritja za to nevarnost,” opozarjajo.
“Poudariti je treba, da je ogromno tudi tistih, ki poplave ne bi zavarovali, če je ne bi dobili avtomatsko v paketu,” pravijo tudi pri Generaliju in dodajajo, da je mnogo krajev, v katerih ni nihče pričakoval, da lahko poplavi, na primer Mengeš in Trzin.
Uradne poplavne karte, ki predvidevajo petstoletne vode, na nekaterih območjih po navedbah zavarovalnic bistveno odstopajo od dejanske izpostavljenosti naravnim ujmam, kar se je pokazalo ob avgustovskih poplavah. “Ob letošnjih poplavah je več kot polovica naših zavarovancev utrpela škodo na objektih, ki so postavljeni na območjih, ki niso prepoznana kot poplavno nevarna oziroma po zbranih podatkih niso na območjih poplavnih vod,” pravijo pri Triglavu.
Več za avto kot za hišo?
Po ocenah zavarovalnic okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, ni zavarovana za nobeno nevarnost. Kljub temu da za večino prav hiša in tisto, kar je v njej, pomeni največji del premoženja. Marsikdo se ni odločil za zavarovanje doma za poplave in druge škode, ki niso vključene v najosnovnejši paket, zaradi previsoke premije.
Po drugi strani, pravijo pri Savi, je bila oprema v večini primerov zadostno zavarovana, “najpogosteje v višini zavarovalne vsote, za kar se odloči okrog 90 odstotkov naših zavarovancev”, poudarjajo. Pri avtomobilskih zavarovanjih se za kritje za nevarnosti poplave odloči približno polovica zavarovancev.
Zavarovalnice ob tem strankam svetujejo, da ob številnih “izrednih” vremenskih dogodkih, ki ob spreminjanju podnebja postajajo vse pogostejši, natančno pregledajo zavarovalne police, preverijo zavarovalna kritja in višine zavarovalnih vsot ter jih prilagodijo. Pri Generaliju poudarjajo, “da je treba biti pri zavarovanju nepremičnin še prav posebej pozoren na zavarovalno vsoto ter obseg zavarovalnega kritja. V splošnem mora zavarovalna vsota ustrezati vrednosti zavarovanega premoženja.”
Ob tem je treba biti pozoren še na eno stvar – zavarovalna vrednost je lahko nova ali dejanska. “Novo vrednost pri zavarovanju stanovanjskih nepremičnin predstavljajo stroški za ponovno izgradnjo/nabavo/montažo po cenah v kraju zavarovanja, medtem ko se pri dejanski vrednosti upošteva tudi izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov,” opozarja Generali.
“Če je zgradba v vrednosti 200.000 evrov poplavno zavarovana z zavarovanjem doma do vrednosti te zgradbe na novo vrednost in je zgradba uničena, poplača zavarovalnica strošek izgradnje nove takšne zgradbe v višini 200.000 evrov,” pojasnjujejo pri Triglavu. “Če pa je takšna zgradba zavarovana na dejansko vrednost in je ocenjena stopnja amortizacije 30 %, dobi zavarovanec ob uničenju takšne zgradbe zavarovalnino v višini 140.000 evrov.”
Pri tem mora posebno pozornost nameniti limitiranim nevarnostim, kjer je zavarovalno kritje nižje od skupne zavarovalne vsote, in možnostim za njihovo povišanje, še svetujejo zavarovalnice. “Zavedati pa se je treba, da ‘vse’ ni nikoli zavarovano. Zato je treba pred sklenitvijo zavarovanja natančno prebrati pogoje in preveriti obseg zavarovanja. Stranka je na koncu tista, ki podpiše zavarovalno pogodbo ter se s tem strinja tudi s pogoji in obsegom kritja,” so zapisali pri Generaliju.
Kako bo država pomagala (ne)zavarovanim?
Vse te nasvete velja upoštevati v prihodnje, s posledicami poplav pa se ljudje soočajo danes. Samo na Generaliju so po julijskih in avgustovskih ujmah in poplavah prejeli več kot 20 tisoč prijav škod (ne le za nepremičnine, tudi za avtomobile in drugo premoženje), polovico so že izplačali. Prijave še prihajajo in samo na tej zavarovalnici ocenjujejo, da jih bo skupaj med 25 in 30 tisoč.
Predstavniki vlade so večkrat poudarili, da bo država po naravni katastrofi poskrbela za vse – tudi tiste, ki svojih domov niso imeli zavarovanih.
Koliko natančno jih je, še ni znano, prav tako ne, kolikšna je škoda. Na Karitasu in Rdečem križu so skupaj prejeli okrog 8.500 vlog za pomoč po poplavah – vsaj toliko je gospodinjstev, ki so utrpela škodo. Predsednik vlade je organizacijo obnove zaupal Boštjanu Šeficu in ga imenoval za sekretarja v svojem kabinetu. Šefic je nedavno v oddaji N1 STUDIO ocenil, da je okrog 520 objektov popolnoma neuporabnih. Med njimi so hiše, ki so jih voda ali plazovi odnesli, zasuli in podrli. “Verjetno se bo ta številka še spremenila, na žalost povečala, ko si bodo strokovnjaki ogledali hiše,” še pove Šefic. Pričakuje, da bo treba nekatere objekte, za katere je na prvi pogled videti, da bi jih lahko sanirali, kljub vsemu porušiti.
V teh hišah je po vladnih ocenah živelo okrog 700 ljudi. Natančnejše številke bodo znane konec meseca. Prav tako bodo tedaj znani obrisi novega zakona o obnovi in razvoju, v katerem bodo določeni pogoji in kriteriji za pomoč, torej komu koliko, v kakšni obliki in kdaj. Vladni predstavniki zagotavljajo, da bodo individualno obravnavali vsak primer oziroma družino posebej in da bo država pomagala v skladu z željami oškodovancev. Nekateri si želijo parcelo in bi gradili sami, drugi bi raje bivali v stanovanju. “Še ena opcija je, da država ponekod zgradi naselja montažnih hiš, ki jih ljudem, ki so ostali brez doma, ponudi v brezplačen najem ali z minimalno najemnino. Potem se lahko odločijo, ali bodo tam ostali,” pove Šefic.
O konkretnih rešitvah, ki jih bo prinesel zakon, na vladi še ne želijo govoriti. Bodo pa pri pomoči upoštevali tudi socialni status oškodovanih – revnejši bodo dobili več in obratno – ter to, ali imajo v lasti še kakšno nepremičnino poleg poškodovane.
Ni še znano, ali bodo tisti, ki so imeli nepremičnine zavarovane, od države obravnavani kaj drugače od tistih, ki jih niso imeli. V poplavah oškodovanim podjetjem država pomaga tako, da lahko dobijo do 50 odstotkov škode, če za to niso bila zavarovana. Če so bila zavarovana, lahko dobijo do 60 odstotkov škode, pri čemer se izplačilo zavarovalnine pri izračunu višine dodeljenih sredstev odšteje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje