Menu Item
Državni svetniki so na 31. izredni seji izglasovali veto na novelo zakona o RTV Slovenija. Predlog za veto je podala skupina svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom. Državni svet je kasneje izglasoval še vetu o zakonu, ki odpravlja škodljive ukrepe prejšnje oblasti. Oba zakona se tako vračata v državni zbor, poslanci bodo o obeh odločali na izredni seji v četrtek.
Državni svet je izglasoval veto na vladno novelo zakona o RTV Slovenija (RTVS). Veto je podprlo 16 državnih svetnikov, proti jih je bilo 15. Svetniki pa so izglasovali še vetu na zakon za zmanjševanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanju spoštovanja pravne države.
Predlog veta na novelo zakona o RTV Slovenije dobil podporo v Državnem svetu. pic.twitter.com/l6rpKQIpVh
— Državni svet (@DrzavniSvet) July 20, 2022
Prvopodpisani predlagatelj veta Matjaž Gams je v obrazložitvi pobude povedal, da si vladajoča politika jemlje vedno več moči. “RTV Slovenija ni v lasti politike, plačujemo jo vsi državljani. Zato nimate pravice upravljati z javnim servisom mimo volje ljudstva,” je poudaril Gams. Kot je še povedal, predlagatelji vidijo največji problem v tem, da bi z radikalnimi zamenjavami v vodstvu in prenehanjem mandatov izvoljenih članov prišlo do destabilizacije RTV Slovenija. Dodal je še sicer, da sicer podpira pobudo, da bi se politika umaknila iz javnega servisa.
Veto je med drugim podprla interesna skupina lokalnih interesov. Kot je na današnji seji državnega svet pojasnil vodja omenjene skupine Milan Ozimič, se strinjajo, da gre za zelo rokohitrski poseg v zelo pomembno institucijo. Težave zavoda so širšega in globljega izvora in po takšni poenostavljeni poti se jih ne da odpraviti, je opozoril.
Po drugi strani pa so nasprotovanje vetu izrazili člani komisije državnega sveta za kulturo, ki so na današnji seji komisije predlog odložilnega veta zavrnili, je pojasnil predsednik komisije Branimir Štrukelj. Večina članov komisije namreč meni, da je bistven element tega zakona omejevanje vpliva političnih strank na delovanje RTVS.
Nasprotovanje vetu so izrazili tudi v interesni skupini delojemalcev, kjer jih obrazložitev predlagateljev veta ni prepričala, je dejala vodja skupine Lidija Jerkič. Navedena argumentacija za veto, pa po prepričanju Jerkičeve, izpade bolj kot obramba veljavnih mandatov določenih skupin.
Ministrica za kulturo Ata Vrečko pa je na seji spomnila, da je namen novele zakona o RTVS spremeniti zdajšnji način upravljanja in vodenja zavoda tako, da se politika umakne iz zavoda, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve ter da se zavod vrne javnosti in zaposlenim.
So pa tudi nasprotniki veta ocenili, da bi bilo zakon kasneje treba dodelati.
Pobudo za veto na novelo zakona o RTVS je vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom. Z novelo zakona želi vlada depolitizirati javni servis. Tako bi z dnevom uveljavitve prenehal mandat vsem odločevalskim organom zavoda, novoustanovljeni svet RTVS pa bi se konstituiral v roku 60 dni. Po mnenju predlagateljev veta to predstavlja nerazumno kratek čas.
Vladno novelo zakona o RTVS je državni zbor s 53 glasovi za in 26 proti sprejel v četrtek.
Na kak način nov zakon spreminja vodenje RTVS?
Novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pravi, da bodo zaposleni iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor.
Javni zavod bi po noveli zakona vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.
Državni svetniki izglasovali tudi veto na zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje oblasti
Državni svet je na današnji izredni seji izglasoval še veto na zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje oblasti. Veto je podprlo 17 svetnikov, proti jih je bilo 13.
Tudi veto na zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države je dobil podporo v Državnem svetu. pic.twitter.com/4w959YGF7S
— Državni svet (@DrzavniSvet) July 20, 2022
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je na izredni seji državnega sveta povedala, da je zakon zelo jasno zapisan in da so ga pomagali pripraviti predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in številni pravniki. Državne svetnike pa je razburila z izjavo, da ji je jasno, da bo veto danes izglasovan in dodala: “Vedno obstaja možnost odločitve. Ali si na strani ozkih interesov ali pa na strani skupnosti. Vaše glasovanje danes bo to pokazalo.” Za tem so članice Inštituta 8. marec zapustile sejo, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je njen nastop označil za neprimeren.
Kot smo že poročali, je dopoldne komisija državnega sveta za državno ureditev prižgala zeleno luč pobudi Inženirske zbornice Slovenija za veto na zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti. Za je glasovalo šest članov komisije, proti ni bil nihče.
Zakon za zmanjševanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države so pripravili v Inštitutu 8. marec, pretekli teden pa ga je državni zbor potrdil z 52 glasovi poslancev.
Z njegovim sprejetjem bi se v prejšnje stanje vrnilo 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše, med drugim tudi gradbeni zakon. Ta je že v postopku sprejema razdelil arhitekturno in inženirsko stroko, predvsem glede vodenja projektov, medtem ko zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti spreminja prav to področje.
Ker sta bila izglasovana veta na oba zakona, bo državni zbor moral o njih ponovno odločati, za njuno potrditev pa bo moralo glasovati najmanj 46 poslancev. Glede na razmerje moči med koalicijo in opozicijo v državnem zboru, bi oba zakona morala dobiti zadostno podporo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje