Poslanke in poslanci državnega zbora so na drugi od današnjih dveh izrednih sej obravnavali predlog novele zakona o RTV Slovenija, s katerim želi vlada depolitizirati javni zavod. Po dolgi in burni razpravi so poslanci s 53 glasovi za in 26 glasovi proti potrdili zakonski predlog po nujnem postopku. Zakon predvideva, da bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS. Med njegovimi 17 člani ne bi bilo niti enega, ki bi ga imenoval državni zbor.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v uvodnem nagovoru dejala, da zakonski predlog “celostno naslavlja umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija”. Ob tem je še dejala, da je namen novega zakona, da se spremeni sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje v kadrovske in uredniške odločitve in vrne RTV javnosti in zaposlenim.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je v svojem nagovoru opozorila, da se novela zakona o RTVS sprejema po nujnem postopku, čeprav je jasno, da trenutno ni izrednih razmer. “Mudi se le zato, ker si želi koalicija čim prej obglaviti RTV, zamenjati celotno vodstvo ter programski in nadzorni svet RTV,” je povedala Jeraj.
“V Poslanski skupini SDS menimo, da se s predlaganimi spremembami odvisnost od vladajoče politike veča, ne manjša. Glavna pomanjkljivost zakona, in zato ga v poslanski skupini tudi ne bomo podprli, je, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce,” je stališče poslanske skupine SDS obrazložila Jeraj.
Mojca Šetinc Pašek je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda povedala, da predlog sprememb zakona o javni RTV, ki ga je pripravila vlada skupaj s civilno družbo in strokovno javnostjo, zagotavlja politično neodvisnost javnega servisa.
“Sprememba je nujna zaradi sedanjih za javno RTV Slovenijo katastrofalnih razmer, ko si je ena sama politična stranka dobesedno polastila javno RTV, jo kroji po svoji podobi, namesto da bi se njeno vodstvo in nadzorniki ukvarjali z medijem in njegovim razvojem. Nujni postopek, ki je tako kritiziran, je zato, da se to nevzdržno rušenje, popolno uničevanje javnega dobrega prekine, konča,” je še povedala poslanka stranke Gibanje Svoboda.
»V imenu depolitizacije se izvaja politizacija,« je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi povedala poslanka Iva Dimic. Po mnenju NSi vladni predlog zakona o RTV Slovenija predvideva, da bi čez noč prenehal mandat vsem 29 članom programskega in 11 članom nadzornega sveta, prav tako pa tudi mandat generalnega direktorja ter direktorjev radia in televizije.
“Prioriteta Vlade dr. Roberta Goloba torej postaja prevzem RTVS, cilj pa zamenjava celotnega vodstva RTV. To prepričanje utrjuje način, s katerim se Vlada loteva spremembe, saj je predlog v zakonodajni postopek vložila po nujnem postopku, nujni postopek pa se uporablja, ko nastajajo za državljane in državo nepopravljive posledice. Dvomim, da to lahko rečemo za RTV,” je še dodala Dimic.
Tatjana Greif, ki je predstavila stališče poslanske skupine Levica, je povedala, da je nekdanja vlada Janeza Janše dve leti bila vojno z lastnim ljudstvom proti svobodi medijev in novinarstva, proti ustavni pravici javnosti do obveščenosti.
“Zavod je postal talec ene same stranke, vrstijo se stavke, krčenje programskih vsebin, ukinjajo se oddaje in ali romajo v bunker, vrstijo se napadi na zaposlene, sistem upravljanja usiha, merila se nižajo,” je opozorila Greif. Dodala je še, da je treba politiki odvzeti mesto v organih RTV, vitalni vpliv pa vrniti civilni javnosti.
“Pred nami je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ta sprememba je zgodovinska. Kot vsi vemo, ima v Sloveniji oblast ljudstvo, in javna Radiotelevizija Slovenija ne sme biti nikoli več žrtev vladajoče stranke ali koalicije. Nobene politike. Ne,” je v stališču poslanske skupine SD povedal poslanec Jonas Žnidaršič.
Poudaril je še, da je javno RTV treba vrniti javnosti in izpostavil nujnost, da se politika umakne iz medijev, saj da je zakon o RTV Slovenija iz leta 2005 zastarel.
Kasneje se je razvila burna razprava med poslanci Gibanja Svoboda in SDS. Poslanci največje opozicijske stranke so skozi vso razpravo poudarjali, da ni razloga, da se tak zakonski predlog sprejema po nujnem postopku in da bi morali zagotoviti javno razpravo.
Ob tem so več krat koaliciji očitali, da želi z zakonom politično prevzeti javno radiotelevizijo in poudarili, da so prav danes na mesto programske svetnice postavili neizvoljeno poslanko stranke Gibanje Svoboda. Številni poslanci SDS so tudi poudarili, da bi bilo primerno, da če se vladni zakonski predlog sprejme, da naj vladna koalicija tudi sama prevzame financiranje RTV Slovenija.
V največji koalicijski stranki pa so znova poudarjali, da si je vlada Janeza Janše povsem podredila RTVS in opozorili, da so mnogi novinarji zapustili javni servis prav zaradi prevelikih uredniških pritiskov in primerov cenzure.
Kritični so bili tudi do dejstva, kako je programski svet podal pozitivno mnenje za imenovanje Uroša Urbanije na mesto direktorja Televizije Slovenija. Po mnenju koalicije je Urbanija, nekdanji vodja vladnega urada za komuniciranje, načrtno izčrpaval Slovensko tiskovno agencijo, kasneje pa je pisal še sporne analize poročanja novinarjev RTVS.
Rdeča luč za predlog dopolnitve zakona o medijih, ki so ga predlagali v SDS
Pri glasovanju o predlogu dopolnitve zakona o medijih pa je 53 poslancev menilo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, medtem ko jih je bilo 26 proti. V SDS so želeli z njim določiti, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak.
Kaj prinaša vladni zakonski predlog?
Po predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) bodo zaposleni iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor.
Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.
Nova programska svetnika RTV Slovenija
Državni zbor je danes za člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe za preostanek štiriletnega mandata imenoval Alenko Sivka in Branimirja Piana. Za Alenko Sivka je glasovalo 54 poslancev, prav toliko tudi za Branimirja Piana. Nadomestila bosta člana sveta, ki sta podala odstopni izjavi.
Piano bo nadomestil Nastio Flegar, član programskega sveta RTVS pa bo do 28. aprila 2024. Sivka bo nadomestila Mitjo Čandra, programska svetnica pa bo do 27. decembra 2025.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje