Janša po vrhu EU: Razmere v Ukrajini najresnejše od začetka ruske invazije

Predsednik vlade Janez Janša je po zaključku dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju dejal, da so evropski voditelji opravili poglobljene strateške razprave o več ključnih vprašanjih prihodnosti Evropske unije.

"Doslej je v glavnem veljalo, da se Evropski svet težko ukvarja z več kot eno nosilno temo. Tokrat jih je bilo več, strateška razprava pa je bila poglobljena najmanj pri treh temah," je povedal.

Janša napoveduje možnost revizije trgovanja z emisijskimi kuponi

Pomemben del zasedanja je bil namenjen konkurenčnosti evropskega gospodarstva in visokim cenam energije. Janša je ocenil, da med evropskimi voditelji obstaja široko soglasje o potrebnih ukrepih, vendar je po njegovih besedah težje priznati napake preteklih energetskih politik.

Po njegovi oceni bi lahko najpozneje v letu dni sledila resna revizija evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi CO₂. Kritičen je bil tudi do preteklega odnosa Evropske unije do jedrske energije, ki bi morala po njegovem mnenju imeti pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju zanesljive in cenovno dostopne električne energije.

Janša je ob tem navedel primerjavo cen električne energije na Kitajskem, v ZDA in Evropi. "Danes imamo situacijo, ko je kilovatna ura elektrike na Kitajskem osem centov, v Združenih državah Amerike 18, v Evropi pa med 28 in 32 centi. Dokler se to ne izenači, zelo težko govorimo o tem, da bo Evropa z nekimi vlaganji dosegla konkurenčnost," je dejal.

Poudaril je, da bi morala Evropa pred opuščanjem obstoječih energetskih virov zagotoviti ustrezne nadomestne zmogljivosti. Opozoril je tudi na pretekle odločitve glede oskrbe z zemeljskim plinom, ki so po njegovi oceni povečale odvisnost Evrope od Rusije.

"Razmere v Ukrajini so najresnejše od začetka agresije"

Evropski voditelji so razpravljali tudi o nadaljnji podpori Ukrajini, pri čemer so se seznanili z oceno razmer, ki jo je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Potem ko je predsednik Zelenski odgovarjal na vprašanja, smo dobili precej jasno sliko o tem, kakšna je situacija. In ta ni dobra. Je najbolj resna po začetku agresije pred več kot štirimi leti," je opozoril Janša.

Po njegovih besedah je za dosego prekinitve ognja in trajnejšega miru ključno okrepiti položaj Ukrajine ter zmanjšati sposobnost Rusije za nadaljevanje vojne.

"Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko pridemo takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša," je dejal.

Opozoril je tudi na težko zimo, ki čaka Ukrajino. Evropska unija je zato razpravljala o dodatni finančni pomoči. Janša pričakuje, da bo približno deset milijard evrov sredstev zagotovljenih, čeprav nekatera izvedbena vprašanja ostajajo odprta.

Slovenija podpira članstvo Črne gore v EU

Med pomembnejšimi temami zasedanja je bila tudi širitev Evropske unije, ki jo je Janša označil za "strateški ofenzivni odgovor Evropske unije na izzive, s katerimi se srečujemo".

Posebno pozornost so voditelji namenili Črni gori, ki je med kandidatkami najdlje v pristopnem procesu. Slovenija podpira njeno članstvo, Janša pa pričakuje, da bi lahko država v prihodnjih mesecih rešila tudi odprta vprašanja s Hrvaško.

"Slovenija podpira članstvo Črne gore. Menimo pa tudi, da bi lahko nekatera odprta vprašanja s Hrvaško, ki niso težka in so bolj simbolne narave, Črna gora v naslednjih mesecih rešila," je dejal.

Dodal je, da lahko Slovenija pri tem pomaga s svojimi izkušnjami iz pristopnega procesa. Voditelji so razpravljali tudi o evropski perspektivi Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana.

Pri migracijah po Janševih besedah vse več soglasja o spremembah

Ena najdaljših razprav drugega dne zasedanja je bila namenjena migracijam. Janša je ocenil, da se med članicami krepi soglasje o potrebi po spremembah dosedanje evropske migracijske politike.

"Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo," je povedal.

Pozdravil je napredek pri zmanjševanju nezakonitih prehodov zunanjih meja Evropske unije, a opozoril, da rezultati niso povsod enaki. Posebej je izpostavil zahodnobalkansko migracijsko pot, kjer je po njegovi oceni napredek manjši kot v Sredozemlju.

Po Janševih besedah podobna stališča deli vsaj 22 držav članic. Čeprav voditelji zaradi časovnih omejitev niso sprejeli posebnih sklepov, pričakuje, da bodo migracije ena osrednjih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta.

Pogajanja o evropskem proračunu še brez bistvenega napredka

Evropski voditelji so razpravljali tudi o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Po Janševih besedah so države članice nekoliko jasneje predstavile svoja pogajalska izhodišča, vendar bistvenega napredka pri iskanju dogovora še ni bilo.

Opozoril je, da dogovora o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna še ni in da tudi morebitni novi viri sami po sebi ne bodo odpravili ključnih razhajanj med članicami.

Pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta bo zato po njegovi oceni verjetno potrebno še neformalno ali izredno srečanje voditeljev.

Janša je poudaril, da skupina držav prijateljic kohezije, v kateri sodeluje tudi Slovenija, ostaja enotna. Slovenija bo v nadaljnjih pogajanjih zagovarjala pomen kohezijske politike za zmanjševanje razvojnih razlik med evropskimi regijami.

Glede višine sredstev, ki bi jih Slovenija lahko prejela iz prihodnjega evropskega proračuna, je dejal, da so pogajanja še v začetni fazi in da o konkretnih zneskih še ni mogoče govoriti.