Kandidat za ustavnega sodnika zanika izjavo o streljanju migrantov

Slovenija 15. Okt. 202122:22 > 16. Okt. 2021 13:075 komentarjev
Delite:
Rok Svetlič
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Po tem ko je predsednik republike Borut Pahor sporočil, da kot kandidata za ustavnega sodnika državnemu zboru predlaga dr. Roka Svetliča, je profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Saša Zagorc na Twitterju objavil obsežen zapis, v katerem namiguje, da je Svetlič na posvetu na ministrstvu za notranje zadeve o migracijah in zakonu o tujcih lansko poletje izjavil, da "mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje". Da pri Zagorčevem tvitu "ne gre za blatenje", je danes na Twitterju zapisal ustavni pravnik dr. Samo Bardutzky, ki je bil prav tako prisoten na omenjenem sestanku, Svetlič pa je za N1 komentiral, da je "ogorčen" in da je na sestanku trdil "diametralno nasprotno" od tega, kar je navedeno v niti na Twitterju.

Predsednik republike Borut Pahor je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami sporočil, da kot kandidata za ustavnega sodnika državnemu zboru (DZ) predlaga dr. Roka Svetliča, predstojnika Pravnega inštituta na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Za tem je redni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Saša Zagorc na Twitterju objavil obsežen zapis, v katerem opisuje posvet pri notranjem ministru Alešu Hojsu na temo migracij in zakona o tujcih, na katerem so sodelovali različni pravni strokovnjaki.

Streljanje migrantov za zaščito simbolne vloge države?

“Tema je bila zelo občutljiva, razvpita 10.a in 10.b člen zakona o tujcih ter t. i. kompleksne migracije, in že predmet ustavno-sodne presoje, ki ni šla v prid stališčem ministrstva,” je zapisal Zagorc in nadaljeval: “Med strokovnjaki je najbolj štrlel ven iz skupine nek pravni filozof (pravni filozof je Rok Svetlič, op. a.). Sprva mi ni bilo jasno, kakšen je lahko njegov prispevek k dokaj tehničnim vprašanjem priprave zakonskega predloga, eminentnim ustavnopravnim dilemam ter klečem razumevanja prava Evropske unije in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Vedel bi, če bi kaj konkretnega o tem pisal. Zato sem z zanimanjem prisluhnil, kakšno stališče in sporočilo bo predstavil za omizjem,” je tvitnil Zagorc.

“Bila je zelo splošna intervencija, nekakšen poskus filozofske osmislitve migracij v 21. stoletju in vloge države pri regulaciji migracij. Nič posebnega in še ne slišanega – tudi nič koristnega, če smo iskreni – ni bilo v razvlečenem ekspozeju, vse dokler niso zadonele za omizjem naslednje besede, povzemam po spominu: ‘Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!’,” je opisal Zagorc.

Na pobudo Luke Lisjaka Gabrijelčiča, ki je Zagorca na Twitterju pozval, naj potrdi, ali je na omenjenem sestanku o streljanju migrantov res govoril Svetlič, pa se je danes odzval predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, dr. Samo Bardutzky. Kot je zapisal, pri Zagorčevem tvitu “ne gre za blatenje”. “Bil sem na sestanku, čeprav me ni med opcijami na kvizu. Izjavo je @SZagorc korektno povzel, sapo je vzela tudi meni,” je sporočil, svoj tvit pa zaključil z vprašanjem: “Kaj pa lahko sploh še rečemo pravniki, ko spregovorijo puške?”

Pretresene poglede naj bi ublažil Hojs

Kot je v niti na Twitterju dodal Zagorc, so bili prisotni na omenjenem sestanku nad besedami glede streljanja šokirani. “Pretresene poglede ostalih sodelujočih je ublažil vodja sestanka minister Aleš Hojs s hipno izjavo: ‘No, no, streljali na ljudi pa ne res ne bomo!’,” je zapisal Zagorc.

Zagorc je tudi pojasnil, da si je že takrat, na tem posvetu, ko je te besede slišal, dejal, da bo to obelodanil, samo, “če bi bil ta ‘pravni filozof’ kadarkoli na poti, da prejme neko državno-pravno priznanje za svoje delo in bi zaradi tega imel možnost uradno vplivati na delovanje in razvoj države, v kateri živim”. V nasprotnem primeru bi Zagorc, kot je zapisal, ostal tiho, vendar je ta teden, kot pravi, “žal prišel čas, da to zgodbo povleče iz predala”.

Svetlič: Trdil sem nasprotno

Da je nad Zagorčevo izjavo “ogorčen”, pa je za N1 komentiral Svetlič. Kot je pojasnil, je “trdil diametralno nasprotno: za vsako ceno je treba najti pravno rešitev, ki bo kar se da zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji, ki neizogibno vodi v kršitev človekovih pravic. To je bil edini namen sestanka na ministrstvu, na katerega je bil vabljen tudi kolega Zagorc,” je sporočil in dodal: “Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če pride do tega, da bo njen obstoj ogrožen – in to velja tako za absolutistično kot postmoderno državo. To je prva stvar, ki nas mora skrbeti.”

Žica na meji s Hrvaško
Foto : Srdjan Živulović/BOBO

Prav tako je pojasnil: “Kakšno je moje mnenje glede pravne regulacije migracij, je razvidno iz mojih znanstvenih in strokovnih člankov, ki so oddaljeni le en klik. Močno dvomim, da je kolega Zagorc moje opozorilo res razumel, kot zdaj piše po Twitterju: da pozivam državo, da naj iz kakršnih koli razlogov že strelja na civiliste, samo zato da sama sebi nekaj dokaže?! Zakaj ni interveniral tedaj? Zakaj se ni oglasil, preden sem bil predlagan? Rekel bi le, da teoretska razhajanja ne opravičujejo takih ravnanj.” Svetlič Twitter računa nima, bo pa, kot je dodal, podrobnosti z veseljem pojasnil na torkovi javni predstavitvi.

Za komentar smo prosili tudi urad predsednika republike Boruta Pahorja. Na odgovor še čakamo.

Kdo je Rok Svetlič?

Rok Svetlič je znanstveni svetnik in izredni profesor za področje filozofije prava. Diplomiral je na Pravni fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti, kjer je magistriral in doktoriral pod mentorstvom Tineta Hribarja, piše v predstavitvah na spletni strani Evropske pravne fakultete in ZRS Koper.

Med letoma 2001 do 2006 je bil zaposlen kot raziskovalec na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 2006 se je zaposlil na Fakulteti za humanistične študije na Primorskem. Od leta 2013 je zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper kot raziskovalec, kjer je predstojnik Pravnega inštituta.

Komentari

Vaš komentar