Jeza na Vršiču: "Znaki, da ni parkirišč, so zavajajoči in škodljivi"

Na območju prelaza Vršič je v sredini junija začel veljati prenovljen prometni režim s sistemom zapornic, ki pa vsaj za zdaj ne prinaša večjih novosti, saj parkiranje na vrhu prelaza zaradi nedokončanih parkirišč še ni mogoče. Parkirišča ureja Direkcija RS za infrastrukturo, a del niso pravočasno končali.

Do zamika del je po majskih pojasnilih DRSI prišlo zaradi dveh razlogov: dolga zimska sezona naj bi se prevesila v poletje, kar da je izvajalcu gradbenih del preprečilo zaključek parkirišča, prav tako pa naj bi nadaljevanje del na terenu močno oviralo nedovoljeno parkiranje vozil na območju prelaza.

Zaradi tega je na območju zapornic, kjer se cesta razširi na dva pasova, desni pas, ki bo sicer namenjen parkiranju, letos trajno zaprt.

Pretočnost prometa poskušata občina Kranjska Gora in Bovec zagotavljati z reditelji in brezplačnimi avtobusi, ki bodo na voljo do konca septembra. V vrhuncu poletne sezone je teh prevozov skoraj 20, vozni redi pa so prilagojeni planincem, saj gresta prva avtobusa iz Bovca in Kranjske Gore na pot ob 4.30, zadnja pa ob 21.30.

Obupani upravljalci planinskih koč

Kljub možnosti avtobusnega prevoza pa se še vedno veliko ljudi pri poti čez prelaz odloči za uporabo avtomobila. Pri tem pa vse, ki se za to odločijo, table opozarjajo na to, da je prelaz Vršič poln in da je možen samo tranzit, torej da na območju med zapornicama ni mogoče parkirati. To dejstvo pa v obup spravlja upravljalce planinskih koč na območju.

V daljši objavi Erjavčeve koče na družbenem omrežju Facebook so zapisali, da letos domačini in ljudje, ki živijo in delajo na kočah, spremljajo vrhunec tragične komedije. "Ta ne vpliva samo na naše slabše poslovanje, pač pa tudi na kakovost življenja in tratenje časa zaradi dopovedovanja nerazumljivih dejstev, povezanih s parkirnimi mesti od zapornic v Kranjski Gori do vrha Vršiča in nazaj po hribu navzdol do Koče pri izviru Soče, kjer so druge zapornice," so zapisali.

Kot navajajo, elektronski znak v Kranjski Gori že dlje časa praktično neprestano opozarja, da je prelaz Vršič zaseden in da je možen samo tranzit. "To seveda ne drži in ponovno opozarjamo, da je znak zavajajoč in za planinske koče škodljiv," so poudarili.

Prav tako pri novem sistemu na to, da na območju med zapornicama niso na voljo parkirna mesta, opozarjajo tudi nove table. "Na območju, omejenem z zapornicami, je še vedno približno med 70 in 100 uradnih in kdo ve koliko neuradnih parkirnih mest pri planinskih kočah, ruski kapelici, ravnini pred Kočo na gozdu in še bi lahko naštevali," so zapisali pri Erjavčevi koči.

"Zakaj na tabli ni oznak koč in koliko pri kateri koči je še na voljo parkirnih mest? Je to za ’poznavalce’ res znanstvena fantastika ali preprosto ignoranca na najvišjem nivoju?" se ob tem sprašujejo in pozivajo odgovorne, naj poiščejo drugo rešitev – "boljšo in delujočo".

Občina: Način obveščanja je treba preveriti in po potrebi izboljšati

Medtem ko na odgovore Direkcije RS za infrastrukturo na očitke še čakamo, na občini Kranjska Gora trdijo, da se zavedajo vloge planinskih koč, ki da so pomemben del turistične planinske ponudbe tega prostora.

Čeprav kranjskogorska občina ni upravljalka te ceste in ne določa prometne signalizacije, se aktivno vključujejo v iskanje rešitev skupaj z državnimi organi in občino Bovec, trdijo.

"Namen novega prometnega režima ni omejevanje turizma ali zmanjševanje obiska planinskih koč, temveč predvsem zagotavljanje prometne varnosti in preprečevanje prometnih zastojev na območju, kjer so prometne obremenitve v času največjega obiska zelo velike. Pri tem se na terenu žal srečujemo tudi s težavo, da del obiskovalcev ne upošteva prometne signalizacije, začasne prometne ureditve in pravil parkiranja. Prav zaradi takšnih ravnanj je treba promet aktivno urejati in zagotavljati čim večjo pretočnost," je zapisal direktor občinske uprave Robert Klinar.

Na očitke o zavajajočem obveščanju obiskovalcev pa pravijo, da želijo opozarjati na trenutne razmere in omejitve, a priznavajo, da je treba način obveščanja preveriti, in po potrebi izboljšati, če zdaj obiskovalci obvestila razumejo kot popolno zaporo dostopa do Vršiča oziroma kot onemogočen dostop do turističnih točk.

Širše vprašanje o značaju planinskih koč

Ob tem na občini še opozarjajo na to, da se pri tej razpravi odpira širše vprašanje o namenu in značaju teh objektov. "Planinske koče so bile tradicionalno namenjene obiskovalcem, ki do njih pridejo peš, kot del planinske poti in doživetja narave. Zavedamo se, da se je zaradi razvoja turizma način obiskovanja teh območij spremenil, vendar je treba pri urejanju prostora upoštevati omejitve, ki jih ima tako občutljivo gorsko okolje," dodajajo.

Po prepričanju kranjskogorske občine je treba pri tej problematiki upoštevati celotno območje Vršiča in ne zgolj posameznih lokacij. Predvsem pa, poudarjajo, je treba jasno opredeliti, koliko je dejansko na voljo urejenih parkirnih mest in kakšen je njihov namen. "To je vprašanje, ki ga je treba reševati skupaj z vsemi lastniki in upravljavci posameznih lokacij."

Za konec še poudarjajo, da obisku ali turizmu na Vršiču ne nasprotujejo, vendar da morajo dolgoročne rešitve temeljiti na "odgovornem ravnanju vseh uporabnikov prostora ter iskanju ravnotežja med dostopnostjo, varovanjem narave, prometno varnostjo in kakovostjo življenja v lokalnem okolju".