Jutranja sivina in smrad: kakšna je te dni kakovost zraka

Dim iz dimnika — Foto: Denis Sadiković/N1

Nekoliko hladnejše vreme, dopoldanska megla in smrad iz dimnika katerega od nemarnih kurjačev človeku hitro da vtis, da je zrak v Sloveniji te dni precej onesnažen. Vendar občutek vara, saj mejnih dnevnih vrednosti glede koncentracij trdnih delcev v zadnjih dneh niso presegli nikjer po državi.

Oglaševanje

Marsikje po Sloveniji se ljudje zadnje dni zbujajo v sivino, ki v nižinah in kotlinah vztraja večji del dopoldneva. Nato kdo od sosedov še nepravilno zakuri in v zraku zaveje smrad po dimu. Človek hitro dobi občutek, da je zrak okoli njega močno onesnažen.

Občutek te dni vara. Kot pravijo na Agenciji RS za okolje, njihovi podatki kažejo, da se povprečne dnevne koncentracije trdnih delcev PM10 v zadnjih dneh niso približale mejni vrednosti. Kot kažejo podatki Arsa, so v nedeljo najvišjo dnevno vrednost PM10 zabeležili v Murski Soboti, kjer so namerili 27 mikrogramov delcev na kubični meter zraka. Mejna vrednost je za te trdne delce postavljena pri 50 mikrogramih na kubični meter zraka.

Na Arsu pravijo, da je za poslabšanje kakovosti zraka poleg povečanih izpustov pomembno tudi vreme. Ključni za povečanje onesnaženosti zraka so odsotnost vetra in padavin ter temperaturni obrat. Takrat je v višjih legah topleje, v kotlinah in dolinah pa se zadržuje hladen zrak. Vanj se ujamejo izpusti in trdni delci, ki smo jim v Sloveniji najbolj izpostavljeni.

Vremenskih razmer, ki bi povzročile poslabšanje kakovosti zraka, trenutno pri nas ni. Glede na napovedi pa jih ne bo niti ta teden. Vremenoslovci na Arsu napovedujejo, da bo v naslednjih dneh zjutraj po nižinah še nekaj megle. V sredo in četrtek se bo na zahodu pooblačilo, v notranjosti države pa bo sončno. Zapihal bo jugozahodni veter. Dolgoročne napovedi za konec tedna napovedujejo otoplitev in možnost padavin. Pogojev za povečano onesnaženje zraka tako do konca tedna ne bo.

Kje spremljati kakovost zraka?

Kakovost zraka in ravni onesnaženja po državi meri Arso. Na njihovi spletni strani lahko spremljate indeks kakovosti zraka, dnevne in urne meritve onesnaženja ter modelsko napoved delcev PM10.

Onesnažen zrak sicer lahko močno škoduje zdravju. Kratkotrajno izpostavljanje lahko poškoduje sluznico dihal, posledice dolgotrajne izpostavljenosti pa se kažejo na srčno-žilnem sistemu, možganih in pljučih. Posebej ranljivi so dojenčki in otroci, starejši, srčni, pljučni in sladkorni bolniki. Kot smo poročali, pri nas lahko približno sedem odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni pripišemo onesnaženemu zraku.

Tako je v času povečanega onesnaženja zraka treba ravnati previdno. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da gibanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka najnižja. Umaknemo se stran od prometnic in ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti. Prostore zračimo takrat, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo HEPA filtre.

Les oziroma drva za kurjavo so najpomembnejši vir onesnaženja s trdnimi delci, zato je treba precej pozornosti nameniti kurjavi. Zastarele peči je treba zamenjati, kurilne naprave pa redno čistiti in dosledno vzdrževati. Treba je poskrbeti tudi za gorivo. Kurimo suha drva, nikakor pa ne obdelanega lesa ter lesenih ali drugih odpadkov.