Poslanke in poslanci državnega zbora bodo jutri zasedali na dveh izrednih sejah. Na prvi bodo obravnavali predlog zakona za zmanjšanje škodljivih ukrepov vlade in predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, na drugi pa po nujnem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenija ter predlog sklepa o nedopustnosti referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih.
Državni zbor bo jutri na 10. izredni seji obravnaval kar nekaj zakonskih predlogov, med pomembnejšimi pa bosta predlog zakona za zmanjšanje škodljivih ukrepov vlade, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec, in predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu.
Zakonski predlog Inštituta 8. marec je včeraj potrdil tudi odbor državnega zbora za notranjo politiko, sprejel je tudi vsa dopolnila, ki jih je predlagala koalicija. Opozicija je že napovedala, da bo ustavnost zakona preverila na ustavnem sodišču.
V preteklo stanje se bodo vrnile ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike. Predlog med drugim ukinja še pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5.000 evrov.
Katere zakonske predloge bodo na 10. izredni seji še obravnavali v državnem zboru?
Izredna seja se bo začela ob 9. uri, na njej pa bodo poleg že omenjenih zakonskih predlogov obravnavali še predloga zakonov o oblikah alternativnih investicijskih skladov in o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih. Poleg tega bodo obravnavali predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Slovenije in Italije o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom.
15 minut po koncu 10. izredne seje se bo začela še 11. izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali še predlog novele zakona o RTV Slovenija (RTVS), s katerim bi depolitizirali javni zavod. Na dnevnem redu je tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih.
Kaj prinaša novela zakona o RTV Slovenija?
Predlog novele zakona prinaša predvsem spremembe v vodenju javnega zavoda. Tako bi se vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija s programskega in nadzornega sveta prenesli na enotni svet RTVS. Imel bi 17 članov, med katerimi pa ne bi bilo nobenega, ki bi ga imenoval državni zbor.
Zaposleni bodo iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po predlogu vodila uprava, ne več generalni direktor.
V opozicijski SDS se niso strinjali z odločitvijo kolegija predsednice državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, da predlagano vladno novelo zakona obravnavajo po nujnem postopku, saj menijo, da krši državnozborski poslovnik. Ta po mnenju SDS namreč določa, da lahko vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, če je zakon nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je po ponedeljkovi 9. izredni seji državnega zbora izrazila kritiko, do imenovanja enotnega sveta RTVS, saj po mnenju SDS izključuje gledalce in poslušalce, določenim skupinam pa daje pooblastilo neposrednega imenovanja članov. V SDS so prepričani, da gre za “obglavljanje RTV, kakršnemu še nismo bili priča v zgodovini države”.
Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih
Potem ko so poslanci državnega zbora konec junija prižgali zeleno luč noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki v prvi vrsti omejuje vlado pri tistih epidemioloških ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika, bodo na jutrišnji 11. izredni seji obravnavali še koalicijski predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih.
Kot pojasnjujejo v predlogu sklepa, novela zakona o nalezljivih boleznih odpravlja neustavnost, je junija lani ugotovilo ustavno sodišče. V ugotovitvi so zapisali, da je del zakona v delu, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi. Ustavno sodišče je zato državnemu zboru naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa državni zbor za zdaj še ni storil.
Po mnenju koalicije novela sodi med izjeme, navedene v 90. členu ustave. V skladu z njim predmet zakonodajnega referenduma ne more biti zakon, ki odpravlja protiustavnost.
Kako bo novela zakona o nalezljivih boleznih omejevala vlado pri odločanju?
Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih strožje kot doslej omejuje vlado pri tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. Državni zbor se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
Predlog ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, prav tako ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, ampak nekatere celo črta, navajajo predlagatelji.
Predlog se po pojasnilih predlagateljev zgleduje po nekaterih tujih praksah. Parlamentarni nadzor so po tem zgledu v predlog vključili zato, da vlada v primeru epidemije nalezljive bolezni ne bi bila edini organ, ki bi odločal o posegih v človekove pravice.
Osnovni namen predloga je sicer slediti odločbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da zakon v nekaterih delih ni skladen z ustavo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje