Oglaševanje

Kaj dejansko prinaša zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Urška Mlinarič
30. jul 2025. 05:15
evtanazija
Foto: PROFIMEDIA

Po letih razprav je državni zbor minuli teden po vetu državnega sveta tudi v drugo potrdil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. A to še ne pomeni, da bodo bolniki, ki bi izpolnjevali pogoje za uveljavitev omenjene pravice, tudi že lahko podali zahtevek za odobritev postopka. Vse kaže, da bomo po lanskoletnem posvetovalnem referendumu, na katerem je 54,8 odstotka volilcev podprlo uzakonitev omenjene pravice, pozno jeseni odšli še na zakonodajni referendum. Koalicija Proti zastrupitvi bolnikov, kot se je poimenovala civilna iniciativa, ki jo vodi Aleš Primc, je že predložila 15.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Zaradi vrste zavajajočih trditev o prostovoljnem končanju življenja, ki se pojavljajo v javnosti, predstavljamo temeljna določila iz zakona. Spodaj so vprašanja in odgovori.

Oglaševanje

Kaj je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ)?

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je medicinski postopek, s katerim se pacientu na njegovo zahtevo omogoči samostojen vnos učinkovine v njegovo telo. Učinkovina povzroči njegovo smrt.

Oglaševanje

Ali zakon omogoča tudi evtanazijo, medicinski postopek, kjer smrtonosno učinkovino v telo bolnika vnese druga oseba; zdravnik ali drugi zdravstveni delavec?

Ne. Ta zakon daje le pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, torej pri samousmrtitvi.

Kdo je upravičen do PPKŽ?

Pravico do PPKŽ ima pacient, ki doživlja neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja in ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja.

Oglaševanje

Ob izrazu "neznosno trpljenje" se nasprotniki uveljavitve PPKŽ sprašujejo, kako in kdo bo določil, kaj je to neznosno trpljenje. Trdijo, da tega ni mogoče določiti, saj da gre za subjektivni občutek. Predlagatelji zakona – koalicijske stranke – so v obrazložitvi zakona zapisali, da je "trpljenje določeno subjektivno, a je strokovno preverljivo. Zunanji opazovalci svojo presojo o obstoju trpljenja opirajo na indikacije, kot sta terminalna bolezen, bolezensko stanje, pri katerem po medicinski presoji nadaljnja zdravstvena obravnava ne more spremeniti neugodnega razvoja, nepovratno zmanjševanje telesne ali duševne zmogljivosti in druga stanja, ki jih je mogoče objektivno presojati".

Katere, poleg osnovnega pogoja, so še dodatne zahteve, ki jih mora izpolnjevati prosilec za PPKŽ?

Pacient mora biti polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali je njen državljan in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje pri nas. Iz slednjega se tudi krijejo storitve izhajajoče iz pravice do PPKŽ.

Oglaševanje

Ali lahko pravico do PPKŽ uveljavlja pacient, ki doživlja neznosno trpljenje, ki je odraz duševne bolezni?

Ne. Te pravice po zakonu o PPKŽ ni mogoče uveljavljati, ko gre za trpljenje, ki je posledica duševne bolezni. To je izrecno zapisno v 6. členu zakona o PPKŽ.

Kako poteka postopek odobritve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?

Postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ se začne z napovedjo zahtevka za uveljavljanje te pravice pri lečečem zdravniku, ki je izbrani osebni zdravnik, lahko pa tudi lečeči zdravnik na sekundarni ali terciarni ravni, če je pacient zaradi hude neozdravljive bolezni ali hude trajne okvare zdravja, ki zanj predstavlja neznosno trpljenje, obravnavan na tej ravni. Če pacient po tem, ko ga je zdravnik na jasen in razumljiv način seznanil z drugimi možnostmi, tudi s paliativno oskrbo, še vztraja pri začetku postopka, mora zdravnik še enkrat, ne prej kot v treh in ne kasneje kot v štirinajstih dneh, opraviti razgovor s pacientom. Če tudi po tem pacient vztraja pri začetku postopka, poda pisno vlogo na posebej predpisanem obrazcu. Zahtevek pacient podpiše v prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca in notarja, ki potrdi pacientovo izjavo.

Oglaševanje

Kdo presoja o pacientovem zahtevku?

Lečeči zdravnik zahtevek skupaj s svojim mnenjem pošlje na komisijo za PPKŽ. Slednja določi neodvisnega zdravnika, ki pregleda pacienta in preuči njegovo zdravstveno dokumentacijo ter poda mnenje, ali pacient izpolnjuje pogoje. Psihiater oceni, ali je pacient sposoben odločanja o sebi.

smrt evtanazija simbolična
Foto: Profimedia

V katerih primerih komisija zavrne pacientov zahtevek?

Oglaševanje

Komisija za PPKŽ je tista, ki zavrne pacientov zahtevek, v primeru, ko lečeči in neodvisni zdravnik podata mnenje, da pacient ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom; če imata lečeči in neodvisni zdravnik različni mnenji o izpolnjevanju pogojev; in ko psihiater oceni, da pacient ni sposoben odločanja o sebi.

Kakšen je nadaljnji postopek v primeru odobrenega postopka?

Po prejemu odločbe Komisije pacient pobudo za izvedbo postopka poda lečečemu zdravniku, s katerim določita datum, uro in kraj izvedbe PPKŽ in določita način vnosa učinkovine. Vnos v telo pacient izvede s samostojnim zaužitjem ali drugim primernim vnosom s pomočjo medicinskega ali drugega pripomočka, ki ga upravlja pacient sam.

Kdo prevzame učinkovino v za to predpisani lekarni?

Potem ko član komisije za PPKŽ, ki je zdravnik, elektronsko predpiše recept, ga v za to določeni lekarni dvigne lečeči zdravnik oziroma nadomestni zdravnik ali po njem pooblaščeni zdravstveni delavec.

Kje in kako poteka izvedba PPKŽ?

PPKŽ se izvede na pacientovem domu ali drugem primernem kraju, ki ga izbere pacient, denimo v bolnišnici ali domu za starejše. Lastnik ali imetnik nepremičnine izvedbe postopka ne more prepovedati. Pred izvedbo mora lečeči zdravnik in diplomirana medicinska sestra, ki izvedeta tudi postopek priprave učinkovine za vnos, pacienta vprašati, ali vztraja pri postopku.

Kdo je prisoten med samo izvedbo postopka?

Poleg zdravnika in diplomirane medicinske sestre so pri izvedbi postopka lahko navzoče druge osebe, ki jih je izbral pacient.

Ali lahko pacient odstopi od uveljavljanja pravice do PPKŽ?

15. člen zakona o PPKŽ določa, da lahko pacient kadarkoli med postopkom odstopi od uveljavljanja pravice, ki mu je bila priznana.

Ali lahko zdravnik oziroma drugi zdravstveni delavec odkloni sodelovanje pri uveljavljanju pravice do PPKŽ?

Zdravnik ali zdravstveni delavec lahko uveljavlja ugovor vesti v katerikoli fazi postopka.

Teme
Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih