Kaj je kozmični dež in ali bi lahko vplival na glasovanje poslancev?

Potem ko je poslanec Gibanja Svoboda kot možen vzrok za težave pri sinočnjem glasovanju v državnem zboru omenil kozmični dež, smo preverili, kaj to je in ali lahko vpliva na glasovalne naprave.

Med včerajšnjim zapletom pri glasovanju o socialnih transferjih v državnem zboru je poslanec Gibanja Svoboda Aleksander Prosen Kralj kot enega od možnih vzrokov za nepravilno delovanje glasovalnih naprav pripisal kozmičnemu dežju.

“Ne vem točno, v kateri državi, ali je bila Danska, Nizozemska ali Norveška. Kozmični dež je dokazano povzročil sistemsko napako v glasovanju, ko so vzporedno glasovali digitalno in tudi fizično,” je dejal.

Kaj natančno je s kozmičnim dežjem mislil, ni pojasnil, sklepamo pa, da je Prosen Kralj nakazoval, da naj bi bilo za izid glasovanja, ki ni bil po godu vladajoči stranki, krivo nekaj vesoljskega.

Ali kozmični dež obstaja?

Že dolgo vemo, da praktično vse, kar obstaja v vesolju, seva in oddaja različne valove oziroma delce (v fiziki je to enako). Zato je vesolje v vsakem trenutku prepojeno s sevanji oziroma delci vseh vrst in tako skozi nas in skozi vse, kar nas obdaja, vsako sekundo s skoraj svetlobno hitrostjo drvi nešteto različnih delcev. Pravi kozmični dež, bi lahko rekli. Ampak ali kozmični dež obstaja?

Vsevedni Google nam je ob vpisu kozmični dež najprej postregel s svetlobno-zvočno instalacijo Kozmični dež umetnika Tilna Sepiča.

Ker dvomimo, da bi umetniški projekt izpred dveh let kakorkoli vplival na glasovalne naprave ali glasovanje poslancev, smo brskali naprej. Tudi angleški prevod cosmic rain nam na Googlu ni navrgel nič uporabnega.

Je pa kozmični dež sprožil nič kaj kozmično “nevihto” na slovenskih družbenih omrežjih.

Kaj o kozmičnem dežju pravi astrofizik?

Ker spletno iskanje kozmičnega dežja ni postreglo z ničimer uporabnim, smo se obrnili na profesorja Tomaža Zwitterja, astrofizika, in ga vprašali, ali ta pojem obstaja v astronomiji ali astrofiziki.

“V astronomiji obstaja meteorski dež,” nam je pojasnil profesor in omenil Perzeide in Leonide. “Besede dež sicer v astronomiji ali astrofiziki ne uporabljamo,” je dodal. Kaj pa sončni veter oziroma sončna nevihta – pojav, ki povzroča severni sij, pa tudi motnje v električnih omrežjih? Ali bi ta lahko vplival na glasovalne naprave v slovenskem parlamentu? Profesor Zwitter je pojasnil, da to zagotovo ni bil razlog. “Če bi se to zgodilo, motnje ne bi bile omejene samo na slovenski parlament, ampak bi jih zaznal ves svet,” je dejal. “Poleg tega bi morali biti precej severneje.” To bi se lahko ujemalo s podatkom Prosena Kralja, ki je navajal Dansko, Norveško in Nizozemsko, vendar podatka, da bi tamkajšnji parlamenti imeli težave zaradi vesoljskega dogodka, nismo našli.

Belgijski primer

Še najbližji je bil dogodek iz leta 2003, ko je na parlamentarnih volitvah v Belgiji eden od kandidatov prejel 4.096 dodatnih glasov, ki so prišli na videz od nikjer. Vzrok so pripisali napaki na elektronskih glasovalnih napravah.

Dogodek omenja članek britanskega časnika Independent iz leta 2017 in ga povezuje z razlago profesorja Bharata Bhuve iz ameriške univerze Vanderbilt. Opozarjal je pred nevarnostjo kozmičnih žarkov, ki lahko poškodujejo mikroelektronske naprave tako, da v njih povzročijo tako imenovani SEU (ang. Single-event upset). Gre za pojav, ko subatomski delec (ion, elektron, foton …) povzroči napako v mikroelektronskem vezju (čipu). Eden od virov teh delcev pa bi lahko bilo tudi sevanje iz vesolja. Ali je prav vesoljsko sevanje povzročilo belgijski volilni zaplet, ni dokazano.

Eksplozija supernove?

Kaj pa eksplozije supernov? Pred kratkim smo pisali, da je ena takšnih eksplozij lani zamajala in poškodovala Zemljino atmosfero. In če je lahko naredila to, zakaj ne bi mogla poškodovati tudi glasovalnih naprav v slovenskem parlamentu?

Čeprav so močne eksplozije v vesolju precej pogoste – skoraj vsak dan zaznamo kakšno – so te tako oddaljene, da na naš planet, razen izjemoma, ne vplivajo. Tudi profesor Zwitter se je ob omembi te možnosti samo nasmejal in dejal, da to skoraj zagotovo ni bil vzrok.

“Po mojem mnenju gre za človeški dejavnik,” je dejal in ob tem omenil napako v programski opremi, ki je računalniški inženirji ob testiranju niso opazili ali pa je niso dokončno razrešili. Vsekakor pa sevanje iz vesolja skoraj zagotovo ni krivo za to, še meni profesor Zwitter.

Danes je vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic sporočil, da so na včerajšnjem polnočnem sestanku vodij poslanskih skupin in parlamentarnih strokovnjakov za računalniško tehniko ugotovili, da se je res zgodila računalniška napaka.