Menu Item
Zaradi zakona o dolgotrajni oskrbi se bodo pomembno zmanjšali zneski, ki jih oskrbovanci plačujejo iz svojih žepov. Mnoge druge koristi, ki jih napovedujejo zagovorniki zakona, pa so odvisne od tega, ali držijo opozorila ključnih deležnikov, da je zakon v resnici neizvedljiv.
V petek je bil objavljen dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga poslanske in poslanci sprejeli v četrtek. Zakon ima velike pomanjkljivosti, so opozarjali v nekaterih opozicijskih strankah ter praktično vseh organizacijah, ki predstavljajo uporabnike in izvajalce dolgotrajne oskrbe. V sistemu bo imel največjo vlogo zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer trdijo, da dnevno ugotavljajo nove pravne praznine, neskladnosti in nejasnosti. O njem si je težko ustvariti jasno sliko tudi zato, ker bo delovanje sistema v veliki meri odvisno od podzakonskih aktov, ki še niso pripravljeni.
Ključni deležniki se na sprejem zakona še niso odzvali. Po naših neuradnih informacijah nekateri od njih razmišljajo, da bi zahtevali ustavno presojo ali referendum.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je vsekakor zelo pomemben in bo imel velik vpliv na številne prebivalce Slovenije. Prinaša sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe ali, poenostavljeno rečeno, opredeljuje, kdo je deležen pomoči, kakšna mora biti ta pomoč ter kako se to plača.
Kdaj bodo začele veljati pravice iz zakona
1. januarja 2023 se bo začela uporabljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Te institucije bodo lahko treh vrst. Dve vrsti, bivalne enote in oskrbni domovi, bosta sodili v pristojnost ministrstva za delo, torej bi lahko nekako rekli, da bo šlo predvsem za socialno oskrbo. Institucije tretje vrste, negovalni domovi, pa bodo predvsem zdravstvene ustanove, sodile bodo v pristojnosti ministrstva za zdravje.
Poleg tega bi 1. januarja 2023 začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana. 1. julija 2024 pa se bosta začeli uporabljati tudi pravici so do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe ter pravica do denarnega prejemka.
Te pravice se med seboj izključujejo. Upravičenec do dolgotrajne oskrbe bo torej lahko uporabil samo eno od njih.
Pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji in na domu že obstajajo. Kaj se bo torej glede tega spremenilo? Predvsem to, da naj bi bilo po novem sistemsko določeno, kdo je deležen kakšnih storitev. Z vidika uporabnika pa je verjetno pomembno, da nov zakon prinaša večje javno sofinanciranje stroškov.
Manj bo plačil iz žepa
Večje javno sofinanciranje stroškov pomeni, da bodo uporabniki po uveljavitvi relevantnih določb iz zakona plačevali samo za tako imenovani hotelski del nastanitve.
Kaj to pomeni, je poleti razložila vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus. “Danes lahko, če potrebujete pomembno velik obseg pomoči, za dom plačate 1000, 1600 evrov na mesec. V bodoče, če bo sprejet zakon, boste plačali samo stroške namestitve, kajti oskrbo pokriva javna blagajna,” je dejala. “To je pomembna razbremenitev, opozoriti pa je treba, da se obenem dela tudi na kakovosti in varnosti storitev. Zaposleni bodo imeli več časa za uporabnike,” je pojasnila.
Strošek namestitve ni predmet dolgotrajne oskrbe, ker gre za stroške bivanja, prehrane, elektrike, torej stroške, ki jih plačujemo vsi, je pojasnila. Koliko bo treba za to plačati, še ni znano, saj je to odvisno od pravilnika o standardni namestitvi, ki še ni napisan. V eni od prejšnjih različic zakona je bilo predvideno, da ne bi smel znašati več kot 90 odstotkov zneska najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 620 evrov mesečno. Odsotnost te določbe je eden od razlogov, da so predstavniki starejših z zakonom nezadovoljni.
Kako pomembno je večje javno financiranje, prikazuje spodnja grafika, ki jo je v okviru revizije skrbi za starejše pripravilo računsko sodišče. Med ključnimi težavami starejših v Sloveniji je, da ima velik delež upokojencev nizke pokojnine.
Znižanja stroškov bodo prej deležni tisti uporabniki dolgotrajne oskrbe, ki so storitev deležni v institucijah. Zanje bodo pravice iz zakona začele veljati januarja 2023. Za tiste uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe na domu bodo pravice, torej tudi pravica do (večjega) javnega sofinanciranja, začele veljati leto in pol pozneje. Nekateri menijo, da je zato zakon neustaven.
Nova možnost denarnega prejemka
Zakon na novo uvaja možnost koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka. To pomeni, da jim bo zavod za zdravstveno zavarovanje na račun nakazal določen znesek.
Kot je prikazano v spodnji tabeli, bo znesek odvisen od kategorije, v katero bo upravičenec uvrščen. Več o kategorijah v nadaljevanju.
Vrednost enote iz zgornje tabele je 1 evro in se uskladi enkrat letno, v mesecu januarju tekočega leta glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu.
Dodatne pravice: storitve za krepitev samostojnosti ter e-oskrba
Poleg storitev dolgotrajne oskrbe zakon vsebuje tudi nove storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe.
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so preventivne. Vključujejo storitve s področja ohranjanja gibalnih sposobnosti uporabnika, storitve v podporo osebam s težavami v duševnem zdravju in svojcem teh oseb, storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja in tako dalje, piše v obrazložitvi zakona.
E-oskrba pa je namenjena zagotavljanju kakovosti in varnosti življenja oseb v njihovem domačem okolju. Ker se opravljajo na daljavo, zmanjšujejo potrebo po kadrih, pojasnjuje ministrstvo.
Do sofinanciranja e-oskrbe v višini največ 150 evrov letno bodo upravičeni tisti, ki se bodo odločili za dolgotrajno oskrbo na domu.
Kdo bo deležen pomoči in oskrbe
Po projekciji ministrstva za zdravje se število upravičencev do storitev dolgotrajne oskrbe zaradi zakona ne bo povečalo. Na ministrstvu namreč predvidevajo, da bo število upravičencev raslo še počasneje kot v zadnjih letih. Število oseb, ki so deležne dolgotrajne oskrbe, je med leti 2012 in 2018 naraslo iz 59.125 na 66.179. Leta 2025 pa bo teh oseb 69.297, pravi ministrstvo.
Do pravic iz dolgotrajne oskrbe bo upravičena oseba, ki je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki je daljše od treh mesecev ali trajno, odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Do kakšnega obsega storitev je oseba upravičena, bodo ocenjevali koordinatorji dolgotrajne oskrbe. To bodo strokovni delavci z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Izdelali bodo načrt priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Priporočene storitve dolgotrajne oskrbe bodo razdeljene po naslednjih sklopih:
− pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
− pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
− zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
− storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in
− storitve e-oskrbe.
Podrobnejši nabor storitev dolgotrajne oskrbe bo določil minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo.
ZZZS bo ocene izdeloval na podlagi točkovanja, pri katerem bodo upoštevali:
1. zmožnost za gibanje v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
2. kognitivne in komunikacijske sposobnosti;
3. vedenje in duševno zdravje;
4. sposobnost samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
5. sposobnost spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem povezanih zahtev in obremenitev;
6. potek vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
7. sposobnost aktivnosti izven domačega okolja in
8. sposobnost opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.
Na podlagi izdelane ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe se zavarovana oseba uvrsti v eno od kategorij DO:
− 1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
−2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
− 3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
− 4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki v je postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
− 5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegal od 90 do 100 ponderiranih točk. Ne glede na določbe o točkovanju bodo v 5. kategorijo uvrščene tudi osebe s hudim kognitivnim upadom ter osebe, ki ne morejo uporabljati obeh rok in nog.
Ocenjevalno lestvico za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe z vrednostjo točk po področju ocenjevanja določi minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo.
Bo lahko uporabnik sam povsem svobodno izbiral tip oskrbe?
Jasnega odgovora na to vprašanje žal še ni. V zakonu piše, da bo ZZZS odločil o tem, katere storitve potrebuje posameznik. Možnost, da bi ZZZS odločil o tem, kje in na kakšen način naj posameznik dobi te storitve, v zakonu ni izrecno navedena.
Iz zakona je mogoče sklepati, da bodo lahko tudi osebe, uvrščene v 5. kategorijo, prejemale denarni prejemek. To bi lahko pomenilo, da se bodo te osebe lahko odločile, da ne bodo bivale v instituciji niti ne bodo izkoristile pravice do javno financirane oskrbe na svojem domu.
Iz izjave poslanke koalicijske stranke SMC Mojce Žnidarič pa izhaja, da bi lahko strokovni delavci ZZZS odločili tudi, kateri tip izvajalca storitev je za določeno osebo primeren ali neprimeren. Med prvo parlamentarno obravnavo zakona je namreč poslanka dejala, da bodo lahko osebe, za katere se bo izkazalo, da je zanje institucionalna oskrba edina primerna, še vedno izbirale med različnimi tipi institucij. Določbe, da bi lahko strokovni delavci ZZZS odločili, kateri tip koriščenja pravic dolgotrajne oskrbe je za posameznika primeren ali neprimeren, v zakonu nismo našli.
Skoraj zagotovo pa bo pravica do izbire omejena zaradi pomanjkanja izvajalcev. V Sloveniji namreč ni dovolj domov za starejše in izvajalcev oskrbe na domu, opozarjajo predstavniki starejših. Za osebo, ki bi želela v institucijo, a tam zanjo ne bi bilo mesta, zakon predvideva začasno izplačevanje denarnega prejemka.
Kako se bodo storitve plačale?
Ker zakon povečuje javno financiranje storitev dolgotrajne oskrbe, dosedanja raven javnih izdatkov ne bo zadoščala. Zakon določa, da bo najpozneje 30. junija 2025 uveljavljen nov zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Do takrat bo dodatne stroške kril državni proračun.
Predvideno financiranje je predstavljeno v spodnji tabeli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje