Poslanci sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi

Slovenija 09. Dec. 202114:18 > 18:192 komentarja
Delite:
državni zbor
Foto: Matija Sušnik/DZ

Poslanci so s 44 glasovi za in 42 proti sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se po približno 20 letih prizadevanj to področje sistemsko ureja. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.

Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Manjkajoča sredstva za povišanje plač bodo zagotovili iz proračuna

Sprejeli so več koalicijskih dopolnil, tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu načrtovano sprva.

Z ostalimi dopolnili denimo jasneje opredeljujejo višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavljajo neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu.

S sprejetim dopolnilom Levice pa so črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan denimo zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so že med današnjo obravnavo dopolnil napovedali, da bodo amandma podprli. Kot so dejali v SDS, zapisana rešitev v predlogu zakona ni bila dorečena.

Opozicijske stranke so bile do predloga kritične

Opozicijske stranke so bile do predloga še naprej kritične. Prepričane so, da se s sprejetjem zakona še ne mudi, češ da predlog zares ne prinaša novosti.

Predlog po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte omogoča, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic. Po predlogu bodo po njenih besedah vzpostavljeni pogoji, da bo dolgotrajna oskrba enotno sistemsko urejena. Poleg tega je spomnila, da se bo v letu 2025 uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga izpostavili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19.

Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS. Sicer pa bo po novem zakonu vzpostavljena enotna vstopna točka, ki bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dejala Alenka Jeraj.

V NSi, SMC, Desusu in SNS so s predlogom zakona zadovoljni

Po zagotovilu NSi bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V SMC pa so izpostavili koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun.

V Desusu so bili zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. V SNS pa so menili, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.

Starostniki
Foto : Profimedia

Stranke KUL so predlog videle kot okvir brez vsebine

V preostalem delu opozicije se niso strijali, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da ne prinaša nič novega oz. uveljavitev rešitev prestavlja na prihodnost.

Predlog je po mnenju LMŠ le ogrodje predlogov, ki jih bodo kasneje dodelali pravilniki. Vlada bo z zakonom poteptala ustavo, izvajalce in uporabnike le za to, da bo Bruslju lahko sporočila, da je zakon sprejet, je izpostavil Jani Möderndorfer.

Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu SD ostaja odprto. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe, prekarizacije in bogatenja na račun delovne sile pa ne sme biti, medtem ko je zakonski predlog diametralno nasprotje tega, pa so ugotovili v Levici.

Že zdaj se po navedbah SAB vpeljuje obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, pri čemer ni jasno, kdo bo obremenjen in za koliko. Prav tako pa tudi nepovezani poslanci obžalujejo, da ključne stvari niso rešene.

Opozicija tudi s pomisleki glede rešitve financiranja plač v DSO

Na izredni seji DZ so se lotili tudi dopolnil. Z enim od njih je koalicija določila, da manjkajoča sredstva za dvig plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. V delu opozicije pa so imeli pomisleke.

PREBERITE ŠE:

Poslanko SAB Alenko Bratušek je zanimalo, od kod bodo prišla sredstva za manjkajočih 16 milijonov evrov, ki jih je treba zagotoviti iz proračuna za dvig plač v domovih. Vprašala je, ali bo tudi to financirano z novim prispevkom, ki se uvaja s predlaganim zakonom. Po njenih besedah si vlada ne upa povedati, da bo z novim prispevkom dodatno obremenila gospodarstvo, namesto da bi ga razbremenila.

Forte je ob tem spomnila, da nikjer v predlogu zakona ne piše, da bo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se bo uveljavilo leta 2025, edini vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč kot vire omenja še sredstva iz zdravstvene in pokojninske blagajne, državnega proračuna, demografskega sklada in EU, pa tudi donacije.

državni zbor
Foto : Matija Sušnik/DZ

Po predlaganem dopolnilu Levice pa bi črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan družinski član, zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so pri tem napovedali, da bodo dopolnilo podprli.

Več dopolnil, ki so jih k predlogu vložili v koaliciji, denimo jasneje opredeljuje višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavlja neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem predlogu.

Komentari

Vaš komentar