Začenja se parlamentarna obravnava vladnega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Čeprav se vsi strinjajo, da ureditev področja potrebujejo, številni pozivajo, naj vlada predlog umakne. Praktično vsi deležniki se strinjajo, da je zakon slabo napisan, nedodelan in potencialno škodljiv.
Danes bo državni zbor s splošno razpravo začel obravnavo vladnega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Čeprav politiki že dve desetletji napovedujejo ureditev tega področja, je to prvi predlog, ki se je znašel na mizah poslank in poslancev. Pred tem sta svoja predloga pripravila tako Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje v vladi Mira Cerarja, kot Tomaž Gantar, prvi minister za zdravje v aktualni vladi. Milojka Kolar Celarc naj bi svoj predlog uskladila z večino socialnih partnerjev, a je Miro Cerar odstopil, preden bi lahko predlog obravnavala vlada. Za Gantarjev predlog pa se je takoj izkazalo, da mu nasprotujeta vsaj minister za finance Andrej Šircelj in koalicijska stranka Nova Slovenija.
Izogibanje najtežjemu izzivu
Ključni razlog, da je tokrat vladi uspelo, je najverjetneje v tem, da se je popolnoma izognila spoprijemanju z izzivom, ki se je pri prejšnjih poskusih urejanja tega področja izkazal za najzahtevnejšega. Sistem dolgotrajne oskrbe namreč zahteva dodaten denar.
Ministrstvo za zdravje je imelo ves čas težave pri oblikovanju takega predloga obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, s katerim bi se strinjalo ministrstvo za finance. Takoj po tem, ko je Gantar lani poleti predstavil svoj predlog, je dal finančni minister javnosti vedeti, da nasprotuje njegovi finančni konstrukciji. Nato je iz istega razloga nasprotovanje predlogu izrazil minister za delo Janez Cigler Kralj. Ker prihaja iz ekonomsko liberalne Nove Slovenije, ki nasprotuje dodatnim obremenitvam plač, to ni presenetljivo. Čudno pa je, da je Cigler Kralj teden dni prej na predstavitvi predloga sedel ob Gantarju, pa tega takrat ni povedal.
Tudi v aktualnem predlogu je predviden nov obvezni prispevek. Vendar o njem piše samo to, da bo uveden z drugim zakonom poleti 2025. Do takrat bo manjkajoča sredstva zagotavljal proračun. Minister za zdravje Janez Poklukar je pred nekaj meseci dejal, da se priprave zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo ne bo lotil. Ima preveč drugega dela, je pojasnil.
Predvideno financiranje je predstavljeno v spodnji grafiki.
Slabo napisan in potencialno škodljiv
To pa ne pomeni, da je Poklukarjev predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za deležnike sprejemljiv. Nasprotno, čeprav so vsi poudarili, da je ureditev področja nujna, so poslali ogromno kritik in pripomb. Na kratko lahko povzamemo, da se jim zdi zakon slabo napisan in potencialno škodljiv. Nekateri opozarjajo, da daje vlada neupravičeno prednost zasebnim izvajalcem storitev ter da so nekatere rešitve v predlogu tvegane.
Poklukar svojega predloga s socialnimi partnerji sploh ni poskušal usklajevati. Na kritike, ki jih je bil deležen zaradi tega, je odgovoril, da je bilo v 19 letih, kolikor traja razprava, povedanega dovolj.
Na spodnjih grafikah so predstavljene predvidene oblike koriščenja pravic ter tipizacija izvajalcev. Pod grafikami sledi povzetek mnenj nekaterih deležnikov.
ZDUS: Pisanje amandmajev skoraj nemogoče
Zveza društev upokojencev (ZDUS) je v državni zbor poslala predlog 12 amandmajev. Pri tem je opozorila, da ti amandmaji pomenijo res samo najnujnejše potrebne zakonske spremembe. Če bi pisala pripombe k posameznim členom, bi jih morala napisati k skoraj vsem členom, je navedla.
“Pisanje amandmajev v formalnem smislu je skoraj nemogoče, ker je predlog ZDO konceptualno pomanjkljiv, ker so nejasne definicije področja, pomanjkljivo določeni izvajalci, viri sredstev, zavarovanci. Bistvene točke so nedodelane ali izpuščene, in na to ni mogoče pisati amandmajev,” piše v mnenju, pod katerega je podpisan predsednik ZDUS Janez Sušnik.
ZZZS: Predlog ne izpolnjuje zahtev pravne države
Najobsežnejše mnenje k predlogu zakona je poslal zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). “Predlagana ureditev je nejasna, pomanjkljiva in notranje neskladna ter kot taka ne izpolnjuje temeljnih zahtev ustavnega načela pravne države,” so zapisali. Čeprav predloga po njihovem ni mogoče razumeti, so ocenili, da je nujno nasloviti zaznana “nesprejemljiva tveganja”.
Navedli so pet nujnih pogojev, ki jih je treba določiti. V svojem mnenju so jih podrobno predstavili. Na prvem mestu je poziv k celoviti zakonski ureditvi zadostnih virov financiranja za dolgoročno vzdržnost obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Ker predlog prelaga to rešitev na drug zakon, ki ga še ni, bo v srednjeročnem obdobju nastala težava, je razumeti iz mnenja ZZZS.
“Predlagana rešitev ne sledi kontinuiteti ureditve financiranj ostalih obveznih zdravstvenih zavarovanj v Republiki Sloveniji,” so zapisali. Za obstoječa obvezna zavarovanja je značilno, da je plačevanje prispevkov pogoj za pridobitev pravic, opozarjajo. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pa omogoča pridobitev pravic brez plačevanja prispevkov. Zato krši načelo pravičnosti financiranja.
“Za opustitev te ureditve ne obstaja noben stvarno utemeljen razlog,” menijo na ZZZS, “hkrati pa je ta opustitev nesprejemljiva z vidika celovitosti, jasnosti in predvidljivosti pravne ureditve ter z vidika družbenega konsenza o novem obveznem socialnem zavarovanju.”
Zavodu se zdi nujno, da bi se ureditev plačila prispevkov določila že v zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Srebrna nit: Predlog ni ustrezen za obravnavo
Društvo Srebrna nit, ki zastopa starejše in s tem tudi oskrbovance domov za starejše, je v državni zbor poslalo precej kratko mnenje. V njem je predvsem izrazilo razočaranjem nad odsotnostjo oziroma pomanjkljivostjo socialnega dialoga ter javne razprave.
Njihovo stališče pa je jasno: predlog ni ustrezen za parlamentarno obravnavo, kaj šele za sprejetje.
Podrobneje ga je predsednica društva Biserka Marolt Meden (na fotografiji zgoraj) pojasnjevala v številnih javnih pismih in nastopih.
Srebrna nit je na primer glasno nasprotovala nekaterim predlaganim določbam, ki naj bi koristile zasebnim izvajalcem ter škodile zavarovancem.
V primerjavi z Gantarjevim predlogom Poklukarjev podaljšuje veljavnost koncesij z 20 na 40 let. Srebrna nit nasprotuje tudi ideji, da ljudje namesto storitev dolgotrajne oskrbe dobijo denar.
Opozorili so tudi, da predlog ne vsebuje omejitve stroška standardne namestitve. V eni od prejšnjih različic zakona je bilo predvideno, da ne bi smel znašati več kot 90 odstotkov zneska najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 620 evrov mesečno. Odsotnost te določbe je eden od razlogov, da so predstavniki starejših z aktualnim predlogom nezadovoljni. Strošek namestitve ni predmet dolgotrajne oskrbe, ker gre za stroške bivanja, prehrane, elektrike, torej stroške, ki jih plačujemo vsi. V eni od prejšnjih različic zakona je bilo predvideno, da ne bi smel znašati več kot 90 odstotkov zneska najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 620 evrov mesečno.
SSZ: Ne vemo, kaj lahko od zakona pričakujemo
Tudi v skupnosti socialnih zavodov (SSZ), ki predstavlja domove za starejše, so najprej poudarili, da že dolgo vemo, kako nujno potreben je zakon o dolgotrajni oskrbi. Tak, ki bo upravičencem omogočil, da prejmejo storitve, ki jo potrebujejo, in to v trenutku, ko jih potrebujejo – ne glede na njihove osebne, finančne ali druge okoliščine. “Žal pa smo se tudi pri aktualnem predlogu zakona pridružili mnenjem številnih organizacij in posameznikov, ki so opozorili na resne pomanjkljivosti, nejasnosti in nedorečenosti,” nam je sporočil sekretar SSZ Denis Sahernik.
“Predlog ne ponuja odgovorov na nekatera ključna vprašanja in jih prelaga v pravilnike, ki niso pripravljeni,” je navedel, “Veliko je odprtih vprašanj na področjih, kot so viri financiranja, cena standardne namestitve, kadrovski pogoji, minimalni prostorski, tehnični, varnostni in drugi standardi za opravljanje dolgotrajne oskrbe. Tudi tokrat pripravljalci niso upoštevali mnogih posredovanih pripomb in dopolnitev, kar bi bilo nujno, da bi predlog lahko bil deležen jasne in široke podpore strokovne in zainteresirane javnosti.”
Predloga zato v tem trenutku ne morejo podpreti, je povedal. “Ne vemo, kaj dejansko lahko od njega pričakujemo. Zgolj obljube, kaj vse naj bi prinesel, za to niso dovolj. Ob pripravi celovite ureditve dolgotrajne oskrbe bi potrebovali zelo jasno opredelitev, kako bodo ovrednotene, plačane in izvajane storitve, ki bodo uporabnikom pripadale – tudi zaradi tega, da se lahko izvajalci in seveda uporabniki nanje ustrezno pripravijo,” je pojasnil.
Tudi sindikati proti
Že poleti so odločno nasprotovanje predlogu izrazile sindikalne centrale, članice ekonomsko-socialnega sveta. Nasprotuje mu tudi sindikat upokojencev, ki je zahteval njegov umik.
Včeraj je v državni zbor ter javnosti podoben poziv poslala konfederacija sindikatov javnega sektorja. Zapisala je, da je predlog nedosleden, spodbuja privatizacijo in pomeni odklon od oskrbe v lokalnem okolju, ki bi moral biti glavno načelo ureditve.
ZDSSS: Ne ukinite dodatka za pomoč in postrežbo
Zveza društev slepih in slabovidnih (ZDSSS) je zbrala 13.683 podpisov pod zahtevo proti ukinitvi dodatka za pomoč in postrežbo. Če bi bil sprejet aktualni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, bi ta dodatek ohranili samo vojni invalidi.
Izgubili bi ga tudi slepi otroci, saj bi zakon o dolgotrajni oskrbi dodatek ukinil tudi v drugih zakonih. “Ne razumemo, kako smo lahko slepi in slabovidni skupaj z drugimi invalidi enostavno izključeni iz razprave in iskanja možnih rešitev,” je v mnenju zapisal predsednik ZDSSS Matej Žnuderl.
Skupnost občin: Dobiček ne sme biti na prvem mestu
Do predloga zakona so zelo kritične tudi občine ter organizacije, ki jih zastopajo. Skupnost občin Slovenije je na primer pozvala, da prvenstveni cilj dolgotrajne oskrbe ne sme biti ustvarjanje dobička. Poslala je obsežen seznam pripomb, ob tem pa dali vedeti, da pričakujejo dodaten predlog. Namreč tak, ki bo usklajen z deležniki ter bo prinašal stabilno in vzdržno financiranje, jasno opredelitev obveznosti in pristojnosti občin ter kakovostno koordinacijo zdravstvenih in socialnih storitev.
Preberete lahko tudi mnenja:
- Združenja občin, ki je verjetno najmanj odklonilno. Zapisali so, da je predlog dobro zastavljen, a odpira veliko vprašanj in dilem.
- Združenja mestnih občin, ki je poslanke in poslance pozvalo, naj predloga ne potrdijo.
- Občine Kranj, ki meni, da je zakon napisan vsebinsko nejasno ter ni finančno ovrednoten.
- Občina Celje, ki meni, da predlog ni primeren za nadaljnji postopek.
- Občine Ljubljana, ki meni, da je predlog primeren zgolj kot izhodišče za nadaljnjo široko javno razpravo.
- Občine Domžale, ki prav tako meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje