Kaj se dogaja s sistemom alarmiranja ob naravnih nesrečah prek telefonov?

Sporočilo, ki so ga med testiranjem sistema alarmiranja prejeli Francozi (Foto: PROFIMEDIA)

V Sloveniji že dlje časa spremljamo snovanje sistema, ki bi nas pred naravnimi in drugimi nesrečami opozarjal prek mobilnega telefona. Po dolgotrajnem urejanju zakonodaje in več zamudah so na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki skrbi za projekt, tik pred izbiro operaterjev, ki bodo dobili denar za pripravo sistema. Bo ministrstvu uspelo alarmiranje prek telefonov zagnati do konca leta, kot je obljubilo pred meseci?

Po Evropi zelo razširjen sistem množičnega javnega obveščanja in alarmiranja prek mobilnih telefonov se že dlje časa pripravlja tudi v Sloveniji. Gre za sistem, prek katerega pristojne službe opozorila ob naravnih nesrečah pošljejo na mobilne telefone in nekatere druge naprave. Tako se na telefonih ljudi na ogroženem območju pojavijo sporočila z napotki, naprave pa ob tem glasno piskajo, dokler uporabnik ne potrdi prejema opozorila.

V večini držav se množično pošiljanje opozoril opravi prek celičnega oddajanja – sistema, ki vključuje mobilne bazne postaje in sporočila pošlje več uporabnikom mobilnih telefonov na določenem območju. Sistem deluje tako, da poleg domačinov obvestila dobijo tudi turisti in drugi, ki gostujejo v slovenskem mobilnem omrežju. Pri tem sistema javnega obveščanja in alarmiranja ne smemo enačiti z opozorili, ki jih uporabnikom pošiljajo različne vremenske aplikacije. Gre za necentraliziran sistem, ki večinoma le posreduje vremenska opozorila, ta pa seveda ne obsegajo svaril ob nekaterih nesrečah, kot so požari, potresi ali industrijske nesreče.

Pri nas z uvedbo takega sistema zamujamo. Evropska unija je v pravilniku o elektronskih komunikacijah zapisala, da bi morale članice do 21. junija 2022 zagotoviti, da se javna opozorila za nevarnost oddajajo prek mobilnih operaterjev ali drugega primerljivega sistema. Do junija 2022 pa smo dobili le platformo, prek katere lahko Uprava RS za zaščito in reševanje pošilja opozorila. Še vedno pa manjka sistem, ki bi omogočil, da sporočilo pride do lastnika telefona.

Kokro je zasul plaz — Posledice plazu v vasi Kokra (Foto: Borut Živulović/BOBO)

K zamudi je pripomoglo tudi, da so zakon o elektronskih komunikacijah, s katerim smo v slovenski pravni red prenesli evropska določila o elektronskih komunikacijah, uveljavili šele novembra 2022. Slovenski zakon je v grobem opisal sistem alarmiranja in mobilnim operaterjem naložil, da tak način obveščanja omogočijo najkasneje do 10. novembra 2023. Zakon je ob tem vladi naložil, da z uredbo podrobneje uredi izvajanje in financiranje.

Ob izteku novembrskega roka je bila uredba, ki jo je pripravilo ministrstvo za digitalno preobrazbo, še v medresorskem usklajevanju, operaterji pa so opozarjali, da se dela pred njenim sprejetjem ne morejo lotiti. Vlada je uredbo sprejela decembra 2023, resor ministrice Emilije Stojmenove Duh pa je napovedal objavo razpisa za financiranje vzpostavitve in vzdrževanja sistema. Objavili so ga 17. maja letos, ponudbe pa so odprli pred tremi tedni. Pričakovano so se prijavili štirje največji mobilni operaterji v Sloveniji: A1, Telekom, T-2 in Telemach.

Kaj sledi in kdaj nam bodo ob nevarnosti zapiskali telefoni?

Z ministrstva so nam sporočili, da bodo prijavljene operaterje najkasneje do 22. avgusta obvestili o izidu razpisa. Takrat bodo rezultati tudi javno objavljeni. Ministrstvo bo nato z izbranimi operaterji do konca avgusta podpisalo pogodbo o financiranju in sledilo bo vzpostavljanje sistema. Vsi operaterji, ki govorijo o skupnem sistemu za javno alarmiranje, so že konec januarja Upravi RS za zaščito in reševanje predstavili tehnične rešitve za povezavo s sistemom uprave.

Kdaj nas bodo torej na poplave, požare in druge nevarnosti opozarjali mobilni telefoni? Na ministrstvu za digitalizacijo so marca za STA dejali, da delujoč sistem pričakujejo najkasneje do konca leta. Pa bo napoved glede na številne zamike držala? V razpisu za financiranje vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja piše, da mora biti sistem končan najkasneje eno leto od dneva sklenitve pogodbe o financiranju. Da bodo sistem postavili najkasneje v 12 mesecih, so ob prijavi predvideli tudi vsi operaterji.

Tako nas bodo telefoni pred nevarnostmi začeli opozarjati najkasneje avgusta 2025. Na ministrstvu so sicer bolj optimistični. “Upamo, da bodo dejanski rezultati že prej. Načrtujemo, da bo sistem v testni uporabi že do konca letošnjega leta,” so nam sporočili.