Menu Item
Slovenske morske biologe je lansko poletje presenetil nenavaden vročinski val na dnu morja, saj se je temperatura povzpela do skoraj 25 stopinj Celzija. O razlogih zanj si strokovnjaki še zdaj niso popolnoma enotni, obstajata pa dve teoriji, po katerih naj bi se to zgodilo. Se je pa pojav negativno odrazil v morskem ekosistemu. "Če se bodo vroča poletja nadaljevala drugo za drugim, bo vsekakor v enem trenutku šlo predaleč," je dejala morska biologinja Manja Rogelja.
2023 je bilo najtoplejše leto v zgodovini, saj je dvig temperature zemeljskega površja skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija, je te dni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Enako kaže tudi za Slovenijo.
Ne le temperature na zemeljskem površju, raziskovalci piranske morske biološke postaje so lani zaznali tudi “izjemno nenavadno situacijo” na morskem dnu, saj so v slovenskem morju izmerili rekordne temperature. Najvišji lanski izmerjeni rekord na morskem dnu je bil 24,6 stopinje Celzija, kar je največ v zgodovini meritev oz. stopinjo več od prejšnjega rekorda.
Neobičajno toplo morje so občutili tudi kopalci. Segrevanja morja pa ni čutiti zgolj ob namakanju v njem, veliko večji vpliv ima na procese, ki jih povprečen kopalec ne občuti. Kakšen vpliv na morski ekosistem je imel lanski nenavadni pridneni vročinski val in kaj je bil razlog zanj?
Dve teoriji: veter ali tople vodne mase z Jadranskega morja
Kot je za N1 pojasnil oceanograf z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Martin Vodopivec, še vedno ni natančno jasno, zakaj se je poleti zgodil nenavaden pridneni vročinski val.
“Imeli smo dve teoriji. Ali se je to zgodilo zaradi vetra, ki je povzročil večje vertikalno mešanje vode in se je topla voda s površja zmešala globlje, za kar tudi sam menim, da se je najverjetneje zgodilo. Tudi manjša analiza je pokazala, da je bilo poleti več epizod močnega vetra v primerjavi z leti prej. Tudi skoki temperature so velikokrat sovpadali z epizodami močnega vetra. Da bi to lahko z gotovostjo trdili, bi bilo treba narediti obširnejšo analizo,” je pojasnil Martin Vodopivec.
Druga teorija pa je, da so tople vodne mase prišle s kakšnega drugega konca Jadranskega morja. “Preveril sem modelske prikaze, ki so pokazali, da je bilo pregreto celotno območje od Pulja navzgor. Toda da bi potrdili tudi to, bi se morali usesti z italijanskimi in hrvaškimi kolegi ter analizirati meritve in rezultate.”
Pridneni vročinski val (vročinski val na dnu, op. a.) v slovenskem morju je bil zaznan v začetku lanskega avgusta in je vztrajal do konca oktobra. “Nato se je okoli temperaturne meje, ki bi jo še lahko definirali kot vročinski val, vlekel do konca novembra, ko se je temperatura približala povprečni. Nadpovprečna temperatura je bila do zadnjega tedna novembra,” je dejal.
Se pa o pridnenih vročinskih valovih zadnji dve leti govori tudi v svetovnem merilu. Površinski so še vedno bolj raziskani in se spremljajo že daljša obdobja, stanje na dnu pa je težje spremljati. Ker pa so pridneni vročinski valovi tako nova stvar, se o tem še relativno malo ve, prav tako ne obstaja veliko konsenzov in odgovorov, kaj pomenijo in kakšne so posledice. Raziskujejo jih šele dve leti,” je še dodal Vodopivec.
Lahko se zgodi katastrofa
Lanski pridneni vročinski val in na splošno podnebne spremembe z višanjem temperatur imajo po mnenju morskega biologa z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Lovrenca Lipeja več negativnih vplivov na morski ekosistem.
Eden je zelo aktualen in se imenuje bledenje ali beljenje koral (izguba sožitja z algami iz rodu Symbiodinium, ki gostiteljskim koralam dajejo hranila, korale pa algam posredujejo ogljikov dioksid in anorganske snovi; alge dajejo koralam tudi barvo op. a.). V slovenskem morju imamo korale, imamo tudi nekatere tvorbe, ki jim lahko rečemo koralni grebeni, in ti se v zadnjih deset letih in več soočajo z beljenjem, je pojasnil Lipej.
“Če korale zbledijo, se lahko to manifestira v tem, da začnejo poginjati in se zgodi katastrofa. Korale so namreč zelo pomembni organizmi, ki dajejo mnogim manjšim organizmom bivalno nišo. Če izgubimo korale, izgubimo tudi mnogo drugih organizmov,” je pojasnil Lovrenc Lipej.
Težava je tudi bioinvazija. Kot je dejal, gre pri tem za prihod tujerodnih vrst iz drugih biogeografskih okolij, na primer Sredozemlja ali skozi Sueški prekop v Sredozemlje. Zaradi višjih temperatur v našem morju najdemo celo vrste tropskega izvora. Takih primerov je bilo po Lipejevih besedah v zadnjih 20 letih veliko. Med drugim se poleti pojavlja velika sardela, ki je bistveno manj užitna kot navadna sardela.
Med dejavniki je ravno temperatura morja, predvsem pa vnos tujerodnih organizmov, ki se v takem okolju bolje znajdejo.
Vdor škodljive skakavke
Proces, ki je tesno povezan z višanjem temperatur, je tudi tropikalizacija, kar pomeni, da se v naša okolja širijo vrste iz južnih predelov Sredozemlja.
“Tu ne gre za tujerodno vrsto, ampak vrsto, ki se širi proti severu. Zaradi višjih temperatur v poletnem času zato v slovenskem morju najdemo tudi vrste, ki jih prej ni bilo in so doma bistveno južneje. Torej ob afriški obali ali v južnem Sredozemlju,” je pojasnil in dodal, da je takih primerov zelo veliko, še najbolj pa je poznan primer skakavke.
“To je vrsta, povezana s tropikalizacijo, pojavlja se v velikem številu in tudi pri nas že povzroča težave. Ker je to riba, ki pleni druge ribe, povzroča konkretno škodo v ribištvu. Tu so še delfinke, črnuhi, morski mesec in druge vrste. Tudi na školjčiščih so se v zadnjih letih pojavili nekateri primeri tujerodnih organizmov, ki so prerasli školjke in so zmanjšali uspešnost gojenja,” je razložil Lipej.
Pogosto se zgodi, da vrste, povezane s tropikalizacijo, v slovenskem morju najdemo samo v poletnem času, pozimi pa se umaknejo. Po Lipejevih besedah so slovenske zime še vedno dovolj mrzle, da preprečujejo, da bi se nekaterim organizmom, povezanim z bioinvazijo tujerodnih vrst in tropikalizacijo, v našem morju uspelo uveljaviti.
Dodatna težava, povezana z visokimi temperaturami morja, je tudi zmanjšanje raztopljenega kisika v vodnem stolpcu. Višja kot je temperatura, slabše se raztaplja kisik, zaradi tega pa so tudi slabše razmere za mnoge organizme.
Po Lipejevem mnenju sta za morske biologe najbolj pereča tropikalizacija in bledenje koral. Tudi tujerodnih vrst je veliko, vendar za zdaj še ne puščajo velikih škodljivih posledic.
Iskanje možnosti za selitev koral
Lanski pridneni vročinski val na tropikalizacijo in bioinvazijo ni bistveno vplival, saj se ta procesa dogajata v daljšem časovnem obdobju. “Vročinski val je bil bolj problematičen za korale, ki ne morejo zbežati. Če so površinske temperature še septembra nad 25 stopinj Celzija, je bledenje skoraj zagotovljeno,” je dejal Lipej.
Lipej je ob tem razkril, da se v zadnjih letih osredotočajo na ta problem in skušajo z iskanjem sladkovodnih izvirov na morskem dnu razumeti, kaj se s koralami dogaja. “Tam opažamo, da je bledenja koral manj. To bi radi tudi dokazali. V takih okoljih bo možnost, da bodo korale ostale, veliko večja. Testirati bi želeli tudi možnost preselitve koral, da nam jih bo uspelo ohraniti tudi za zanamce,” je eno od rešitev za korale razložil Lipej.
Sredozemska korala je zelo ogrožen endemit, saj jo najdemo samo v Sredozemlju. Delež zbledelih koral je 2- do 3-odstoten letno, kar je po Lipejevem mnenju zelo veliko.
Obalni svet si ne more opomoči
Kot je pojasnila morska biologinja dr. Manja Rogelja iz Akvarija Piran Univerze na Primorskem, razmere na nekaterih območjih slovenske obale že pred poletjem niso bile idealne zaradi večje poraščenosti z nitastimi algami, ki so “dušile” pridneni živi svet.
Nato je prišel še pridneni vročinski val, ki se mu sicer organizmi, ki slabše prenašajo visoke temperature, umikajo v globlje vode. “Če pa visoke temperature trajajo predolgo, je napor za organizme prevelik in lahko obolevajo ali tudi poginejo. Predvsem tiste, ki se ne morejo umakniti, kar velja predvsem za pritrjene in bolj počasne vrste (spužve, plaščarje, iglokožce …). Svoje pa doda še močan vpliv aktivnosti človeka v obalnem pasu,” pojasni Rogelja.
Da bi bilo uničenje obale še večje, je jeseni obalo okoli Pirana prizadel še močan lebič (veter), ki je povzročil valove in premetavanje skal, kar je uničilo pritrjene organizme na obalnih in priobalnih skalah. “Jesenski potopi so bili zato zelo žalostni, saj smo plavali med oguljenimi skalami, na katerih je bilo še komaj kaj živega. Živelj na skalah se bo vsekakor začel obnavljati. V tem trenutku pa je okolje na tem delu obale, ki ga poznam kot lastno dnevno sobo, neprepoznavno,” je opisala.
Skrbi nas predvsem, da si pojavi in torej pritiski na naravno okolje sledijo eden za drugim, zaradi česar si le ta težje opomore. “Ob enkratnem pojavu se narava obnovi. Če pa se bodo ta vroča poletja nadaljevala eno za drugim in stopnjevala, bo vsekakor v enem trenutku šlo predaleč. Vedno nas skrbi, kje je tista meja, ko se neko okolje ne uspe več vzpostaviti na prvotno stanje in se obnoviti v vsej svoji biotski raznovrstnosti,” pove Rogelja.
Sicer pa je dodala, da v morju vse poteka ciklično skozi letne čase in čez leta različno, zato je po enem takem pojavu težko reči, ali je nekaj narobe ali je šlo le za izjemen dogodek. “Podobno je pri meduzah, nekaj let jih je ogromno, potem se popolnoma umaknejo. Predlansko zimo smo imeli recimo masovno pojavljanje morskih klobukov, ki jih je bilo toliko, da nas je kar zaskrbelo, kaj sledi. Letos pa jih komaj kaj opazimo, saj jih je še manj kot običajno. Ciklusi so torej naraven pojav, ki pa gredo, morda zaradi podnebnih sprememb in drugih pritiskov na naravno okolje, vse pogosteje v neki ekstrem,” je sklenila Rogelja.
Vročinski val se je poznal na zdravju morskega življa
Po besedah Manje Rogelja so v piranskem akvariju ob lanskem vročinskem valu zaznali predvsem visoko obolevnost in nizko odpornost rib. “Ne pomnimo, da bi prej v morju tako pogosto opažali bolne ribe. V poletnem času so bile ribe v dosti večjem stresu in tako niso bile sposobne prilagajanja na okolje akvarija” je dejala.
Pojasnila je, da izlov priobalnih vrst rib za v akvarije delajo predvsem v poletnem času, tokrat pa so ga morali zaradi navedenega razloga skoraj popolnoma ustaviti. Tudi velik del na morskem dnu pritrjenih organizmov je bilo v slabem stanju, poškodovanih ali uničenih. So pa ob obnovi Akvarija Piran leta 2009 vgradili tudi sistem za hlajenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje