Znanstveniki so leta 2013 ob obali Aljaske odkrili "pošastni" vročinski morski val, imenovan "the Blob". Ta se je hitro razširil vzdolž pacifiške obale, kjer so zaznali nenaden in izrazit skok temperature. Do nedavnega znanstveniki niso znali natančno razložiti pojava, nove metode modeliranja pa so jih zdaj pripeljale do nekaj skrb vzbujajočih spoznanj.
Znanstveniki so leta 2013 ob obali Aljaske odkrili “pošastni” vročinski morski val in ga poimenovali “the Blob”. Ta se je nato hitro razširil vzdolž pacifiške obale vse do Mehike in se tam zadržal veliko dlje, kot so pričakovali. Leta 2014 so nato boje za merjenje temperature blizu Oregona v ZDA v manj kot eni uri izmerile nenaden visok skok temperature morja, in sicer za 7 stopinj Celzija.
Kaj se je takrat dogajalo, znanstveniki niso znali natančno pojasniti. Nova metoda modeliranja raziskovalcev ameriške državne službe za oceane in atmosfere (NOAA) pa je znanstvenike pripeljala bliže odgovorom. Ugotovili so, da so se morski vročinski valovi sposobni razviti ne zgolj na površju, temveč tudi globoko pod morsko gladino, piše portal ScienceAlert.
V raziskavi, katere vodilni avtor je klimatolog Dillon Amaya z NOAA, so ugotovili tudi, da lahko globokomorski vročinski valovi nastanejo v kombinaciji z vročinskimi valovi na površini oziroma tudi, kadar na površju ni zaznati znakov segrevanja.
Analiza morskega pasu okoli Severne Amerike je pokazala, da so lahko globokomorski vročinski valovi veliko intenzivnejši in lahko trajajo dlje kot tisti, ki nastanejo na površju. Se pa to lahko razlikuje med obalami.
Z novo metodo modeliranja do podatkov iz oceanskih globin
Površinske morske vročinske valove raziskovalci preučujejo že več kot desetletje, a so bili vseskozi omejeni zgolj na merjenje temperature na površju s pomočjo temperaturnih boj, ladij ali satelitov. Težje pa je pridobiti podatke o temperaturah v globinah oceanov.
Nekateri podatki temperatur v globinah oceanov so sicer dostopni, vendar so nezadostni. Zato so se znanstveniki v najnovejši raziskavi oprli predvsem na podatke, pridobljene na površinah. Te so nato vnesli v najnovejše računalniške modele, ki lahko simulirajo prodiranje velikih valov vode iz globin oceana proti površju.
“Prvič smo dobili takšen vpogled v globine in pridobili podatke, kako se takšni ekstremni dogodki razvijajo na morskem dnu,” je povedal Amaya.
Globokomorski vročinski valovi lahko nastanejo, ne da bi to opazili
Analiza je bila osredotočena na vzhodno in zahodno obalo Severne Amerike. Znanstveniki so za simulacijo analizirali podatke, pridobljene med letoma 1993 in 2019, in tako ustvarili temperaturno sliko oceanskega dna.
“Ne samo, da lahko globokomorski vročinski valovi obstanejo dlje časa kot površinski, na mnogih območjih lahko njihova intenziteta preseže intenziteto površinskih morskih vročinskih valov,” je dodal Amaya.
Analiza je pokazala še, da se na območjih, kjer je gladina vode plitkejša in se površinske ter globinske vode mešajo, oba tipa valov pojavita hkrati. Pri tem so lahko skoki temperaturnih sprememb med 0,5 in 5 stopinj Celzija.
Na območjih večjih globin lahko globokomorski vročinski valovi nastanejo brez kakršnihkoli znakov segrevanja na površju. To pomeni, da lahko globokomorski nastajajo, ne da bi to opazili na površju. To bi opazili šele, ko bi se začele kazati škodljive posledice.
Negativen vpliv na morski ekosistem
Posledice globokomorskih vročinskih valov se lahko kažejo v razrastu strupenih alg in cvetenju morja. Znanstvenike skrbi negativen vpliv, ki bi ga takšen pojav lahko imel na celoten morski ekosistem, na populacijo morskih ptic zaradi pomanjkanja morske hrane ter tudi na ribiško panogo. Med drugim se tudi prihod invazivnih rib plemenk na obalno območje na jugovzhodu ZDA povezuje z nenavadno toplim morjem med površinskimi in globinskimi vodami.
Znanstveniki pojav povezujejo z globalnim segrevanjem
Znanstveniki zato menijo, da njihovi izsledki kažejo, da se je treba bolj posvetiti preučevanju globokomorskih vročinskih valov in vzpostaviti nadzorni sistem, s katerim se bodo lahko preučevali vplivi teh pojavov. To bi nam lahko obenem pomagalo bolje razumeti, kaj se je dogajalo v preteklosti, in nas pripravilo na to, kar nas čaka v prihodnosti.
“Jasno je, da se je treba bolj osredotočiti na oceansko dno, na katerem živi veliko neprecenljivih živalskih vrst, na katere lahko imajo morski vročinski valovi bistveno drugačen vpliv kot na tiste pri površju,” je dejal oceanograf z NOAA Michael Jacox.
Dodal je, da ne samo, da se moramo zavedati, kako uporaba fosilnih goriv preizkuša meje oceanskih ekosistemov, ampak tudi, da so svetovni oceani absorbirali približno 90 odstotkov vse presežne toplote, ustvarjene zaradi globalnega segrevanja. Zaradi tega je zato tudi 20-krat večja možnost za nastanek novih globokomorskih vročinskih valov, podobnih “the Blobu”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje