Leto 2023 bo najverjetneje najtoplejše leto v zgodovini Slovenije, so dejali strokovnjaki Agencije RS za okolje (Arso). Obenem je tudi služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus razglasila, da je bilo leto 2023 najtoplejše leto v zgodovini svetovnih meritev.
Temperaturni rekordi so se nadaljevali tudi v jesen in zimo. Potem, ko je bil lanskoletni oktober najtoplejši vse od leta 1950, najnovejši podatki Agencije RS za okolje (Arso) pravijo, da je bil rekordno topel tudi december.
Leto 2023, ki so ga zaznamovale uničujoče avgustovske poplave, ni bilo zgolj nadpovprečno namočeno leto, pač pa tudi nadpovprečno toplo in povprečno osončeno, pravijo delni in še ne povsem preverjeni podatki Arsa. Regionalno so bile razlike v omenjenih statistikah znatne.
Kakšno leto lahko pričakujemo letos je v nedavnem intervjuju za N1 pojasnil klimatolog dr. Žiga Zaplotnik, ki je razložil, kam nas vodi naše neukrepanje.
Arso je v začetku lanskega leta naznanil, da je bilo leto 2022 najtoplejše leto v zgodovini Sloveniji. Ta naziv bo najverjetneje odstopil letu 2023. Povprečna temperatura zraka je namreč leta 2023 na ravni Slovenije znašala okrog 10,8 °C. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal nekoliko nad 1,3 °C, kar pomeni, da je bilo leto 2023 malenkost toplejše od doslej najtoplejšega leta 2022 (nekoliko pod 1,3 °C).
Foto: Facebook/Arso vremen
Najtoplejši december doslej
Še posebej je z za ta čas neobičajnimi temperaturami izstopal december, ki je bil najtoplejši december vsaj od leta 1950. Podobno topla (z 0,2 in 0,3 stopinje Celzija manjšim odklonom) sta bila še december 2000 in 1985.
Decembrska povprečna temperatura je od petdesetih let prejšnjega stoletja do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja padala, do sredine devetdesetih let se nato ni veliko spreminjala, od takrat pa izrazito narašča. Decembri so se od takrat segreli v povprečju za okrog 2,5 stopinje Celzija. V tem tisočletju smo imeli 17 nadpovprečno in šest podpovprečno toplih decembrov. Letošnji december je že sedmi nadpovprečno topel december po vrsti. Decembra je odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja od 1991 do 2020 na državni ravni znašal 2,9 stopinje Celzija.
Lanskoletni december je pospremila tudi nadpovprečna višina padavin. Kazalnik višine padavin je na državni ravni znašal 147 odstotkov, kar uvršča december 2023 med šestnajst najbolj namočenih decembrov od leta 1950. Zaradi toplih temperatur je bila snežna odeja po nižinah skromna. Čeprav je v začetku decembra nekaj snega zapadlo tudi po nižinah, je tam v nekaj dneh tudi skopnel. Drugače pa je bilo v visokogorju, kjer je bila snežna odeja povprečna ali celo nadpovprečno debela za december.
Je bil pa december v skupini 12 najbolj osončenih decembrov od leta 1961.
Foto: Facebook/Arso vreme
Lansko leto je minilo tudi v znamenju večje količine padavin. 1.866 mm padavin uvršča leto 2023 med tri najbolj namočena leta vse od davnega 1950. Štirje meseci v letu 2023 so bili podpovprečno, kar osem pa nadpovprečno namočenih. Najbolj so po namočenosti izstopali januar, julij in avgust. Januar je bil s kazalnikom padavin 287 % na državni ravni najbolj namočen do sedaj, avgust s kazalnikom padavin 209 % zaseda drugo mesto med najbolj namočenimi avgusti, julij s kazalnikom 189 % pa spada med tri najbolj namočene julije od leta 1950, še sporoča Arso.
Lansko leto je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, saj je dvig temperature zemeljskega površja skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija, je danes sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). V Evropi je bilo leto 2023 drugo najtoplejše v zgodovini, saj je bilo za 0,17 stopinje Celzija hladnejše od leta 2020.
Povprečna temperatura na svetu je bila lani 14,98 stopinje Celzija, kar je za 0,17 stopinje več od prejšnjega najbolj vročega leta 2016. Temperatura zemeljskega površja se je za 1,48 stopinje dvignila nad predindustrijsko referenčno vrednost, je sporočil Copernicus.
“To je tudi prvo leto, ko so bili vsi dnevi za več kot eno stopinjo toplejši kot v predindustrijskem obdobju,” je dejala namestnica vodje Copernicusa Samantha Burgess. Dodala je, da bodo lanske temperature verjetno presegle temperature v kateremkoli obdobju v zadnjih 100.000 letih.
“Posledice našega današnjega neukrepanja bomo čutili še več generacij,” je opozoril strokovnjak za podnebne spremembe na univerzi v angleškem Readingu Ed Hawkins, ki je sodeloval pri pripravi poročila. Kot ključni ukrep je izpostavil opustitev fosilnih goriv, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Foto: PROFIMEDIA
Nujnost opustitve fosilnih goriv je v odzivu na poročilo izpostavil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Kot je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric, je namreč lansko leto zgolj predogled “katastrofalne prihodnosti, ki nas čaka, če ne ukrepamo zdaj”.
Guterres zato verjame, da se voditelji morajo zavezati resnim novim podnebnim načrtom, hitro in pošteno končati dobo fosilnih goriv in vlagati ter pomagati ranljivim državam pri spopadanju s podnebnim kaosom, je še dodal Dujarric.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!