Kaj se zgodi s premoženjem, če lastnik umre brez dedičev ali oporoke?

Foto: PROFIMEDIA

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se skupni znesek zapuščin brez dediča iz leta v leto zvišuje. Najvišji vrednosti zapuščin sta znašali 98.123 in 43.143 evrov. Kaj pa se zgodi z nepremičninami, vozili in intelektualno lastnino?

Konec novembra je Otočane razburilo razkritje, da naj bi se kralj Karel III. neposredno okoristil s smrtjo več tisoč prebivalcev. Denar, ki ga je zbral po fevdalnem konceptu bona vacantia – gre za dediščino pokojnih, ki nimajo oporoke ali svojcev – je uporabil za izboljšanje svojega nepremičninskega imperija.

Preverili smo, kaj se pri nas zgodi z zapuščino tistih, ki so umrli brez oporoke ali svojcev. Zakon o dedovanju določa, da zapuščina tistih, ki so umrli brez svojcev, postane last države.

Če je imel preminuli dolgove, se zapuščina porabi za njihovo poplačilo. Zapustnikovi upniki morajo v roku podati predlog za začetek stečaja zapuščine. Upniki plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika prejmejo hkrati in v enakih deležih. Vendar pa država ne odgovarja za zapustnikove dolgove.

Skupni znesek zapuščin brez dediča se zvišuje

Za upravljanje finančnega premoženja, ki ga država prejme od zapustnikov brez dedičev, je pristojno ministrstvo za finance. Skupni znesek zapuščin brez dediča se iz leta v leto zvišuje, so pojasnili na ministrstvu. “V letošnjem letu smo prejeli 231.755 evrov. Ta znesek predstavlja denarna sredstva, ki so jih zapustniki imeli na osebnih računih, odprtih na bankah, neizplačane pokojninske prejemke in sredstva iz zapuščinskih stečajev,” so zapisali.

Najvišji vrednosti zapuščin, ki so jih prevzeli na ministrstvu za finance, sta znašali 98.123 in 43.143 evrov. Prvo so prevzeli v letu 2022, drugo pa v letu 2023.

Ministrstvo finančna sredstva, ki jih prejme iz zapuščin, knjiži med ostale prihodke državnega proračuna. To pomeni, da ta sredstva niso namenska in se ne porabijo za točno določen namen. Namenjena so torej splošni proračunski porabi.

Kaj se zgodi z nepremičninami, vozili in intelektualno lastnino?

Za upravljanje drugih vrst premoženja uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja pooblašča druga ministrstva oz. osebe javnega prava.

Stavbe in stavbna zemljišča v upravljanje prejme ministrstvo za javno upravo. Upravljanje kmetijskih zemljišč in gozdov se glede na dejansko rabo deli med Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in družbo Slovenski državni gozdovi.

Vozila, plovila in druge premičnine prejme ministrstvo za javno upravo. Izjema je le orožje, ki ga prejme ministrstvo za notranje zadeve. Intelektualno lastnino pa prejme ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.