Smrt svojca je že sama po sebi težka, družina žaluje, treba je organizirati pogreb. Kmalu pa se med sorodniki začnejo tudi pogovori o premoženju pokojnega. Ali lahko morebitne težave v zapuščinskem postopku reši oporoka? Kako jo napisati, da bo veljavna? Kako je z dedovanjem v netradicionalnih družinah in zunajzakonskih skupnostih? Kdo mora plačati davek na dediščino in kaj storiti, če je umrli za seboj pustil dolgove? O tem smo se pogovarjali z odvetnico Petro Plevnik iz Odvetniške pisarne Senica & partnerji.
Petra Plevnik, odvetnica in partnerica v Odvetniški pisarni Senica & partnerji, je poudarila, da je vsak primer specifičen in odvisen od konkretne situacije. Če se odločimo premoženje razdeliti s pomočjo oporoke, moramo biti pri tem razsodni in stari vsaj 15 let, “to sta ključna pogoja”, je opozorila. Hkrati moramo biti pozorni tudi na obliko oporoke, ki je določena z Zakonom o dedovanju. “Poznamo lastnoročno oporoko, ki jo z roko napišemo in podpišemo,” je razlagala Plevnik.
Overiti je ni treba, prav tako ni obvezen datum oporoke, je pa zaželen, saj kasnejša razveljavi prejšnjo. Hranimo jo lahko kjerkoli, denimo pri odvetniku ali kar doma. “Poznamo še oporoko pred pričami, ki jo lahko sestavi in zapiše tretja oseba, priči pa se morata nanjo podpisati. Oporoko lahko sestavita tudi sodnik ali notar, v izjemnih primerih je dovolj celo ustna oporoka, ko oseba poslednjo voljo izrazi pred dvema pričama. Pomembno je, da so prav vse enako veljavne.”
V oporoki se sicer lahko določijo tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, ali pa dolžnost, ki jo mora dedič opraviti, da se premoženje na takšen način razdeli. Če pogoji denimo niso izpolnjeni, lahko oporoko drugi dediči na sodišču izpodbijajo, enako velja, če zapustnik ni bil razsoden, če ni bil sposoben oporoke napisati ali pa če je bil vanjo prisiljen.
Plevnik je poudarila, da z oporoko v glavnem rešujemo težave, kako bo premoženje razdeljeno. “Ne rešimo pa vprašanja, ali so vsi zakoniti dediči prejeli tisto, kar bi sicer v primeru zakonitega dedovanja. Gre za primere, ko zakoniti dedič, ki je hkrati tudi nujni dedič, meni, da ni bil upoštevan ali pa je bil spregledan. To so lahko potomci, posvojenci, njihovi potomci, zakonec, v določenih primerih tudi starši. In v takih primerih lahko ta oseba uveljavlja nujni delež, ki predstavlja polovico tistega deleža, ki bi ga dobil v primeru zakonitega dedovanja.”
Ali če ponazorimo s primerom štiričlanske družine: pokojnik je lastnik hiše, ki jo je z oporoko zapustil enemu od dveh otrok. Ta bo dobil polovico hiše, drugi otrok in partner pa vsak eno četrtino. (V primeru zakonitega dedovanja bi vsi nujni dediči dobili enak delež.) Enako velja tudi, če pokojni vse zapusti prijatelju. Če bi otroka in partner uveljavljali nujni delež, bi prijatelj dobil polovico premoženja, zakoniti dediči pa vsi skupaj polovico oziroma vsak eno šestino hiše.
Kaj pa če so umrlega pestili dolgovi?
Dediči podedujejo tudi dolgove umrlega, vendar le v višini vrednosti podedovanega premoženja. Če dedič na primer podeduje vikend hišico, ki je v zapuščini ocenjena na 50.000 evrov, odgovarja za dolgove umrlega v višini 50.000 evrov. Če vikend hišice ne želi prodati ali pa je po omenjeni ceni ne more, mora upnika izplačati iz svojega premoženja. Če je dedičev več, se dolgovi razdelijo v sorazmerju z njihovimi deleži, razen če je v oporoki določeno drugače. Dobro je vedeti, da se lahko, če dedič oceni, da je višina dolgov višja od vrednosti podedovanega premoženja, dediščini odpove, s tem pa za dolgove umrlega ni odgovoren. Izjavo, da se dediščini odpoveduje, lahko poda do konca zapuščinskega postopka.
Če se dediči dediščini ne odpovejo, odgovarjajo tudi za davčni dolg zapustnika, če ta na dan smrti presega 80 evrov (izvzete so denarne kazni, globe in stroški postopka o prekršku). Stanje dolga pokojnika lahko preverijo na finančni upravi. Ta po prejemu sklepa o dedovanju dediče obvesti o višini davčnega dolga, za katerega odgovarjajo, plačati pa ga morajo v 60 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Kako pa je z dedovanjem v netradicionalnih družinah? Recimo, da govorimo o dveh partnerjih, eden ima iz prejšnjega razmerja otroke, drugi pa ne. “Dedovanje v netradicionalnih družinah je izenačeno in primerljivo s tistim v tradicionalnih družinah. Če umre partner, ki ima otroke, bodo pokojnikovo zapuščino dedovali otroci in preživeli partner po enakih deležih. Če pa umre partner, ki nima otrok, otroci preživelega ne bodo poklicani k dedovanju, saj niso njegovi dediči. Preživeli partner bo dedoval polovico, starši pokojnika pa vsak četrtino,” je pojasnila Plevnik.
Dedovanje se lahko precej zaplete
Veliko težav je pri dokazovanju zunajzakonske skupnosti. Plevnik je poudarila, da je zunajzakonska skupnost sicer izenačena z zakonsko, vendar je treba v tem primeru dokazovati, da je v trenutku smrti ta zunajzakonska skupnost obstajala, saj je od tega odvisno, ali je oseba dedič ali ne. “Dokazati je treba, da gre za dlje časa trajajočo skupnost (kaj to pomeni, z zakonom ni specifično določeno), kjer sta prisotni čustvena in ekonomska navezanost. Da osebi živita skupaj, mora biti jasno razvidno zunanjemu svetu oziroma okolici.”
Kot dokazi lahko služijo tudi posnetki ali fotografije s počitnic, računi itd. A tu nastane še en problem: kaj točno od te zapuščine je premoženje zapustnika, kaj je skupno premoženje, kakšen je ta obseg in kakšen je seveda tudi delež zapustnika.
Zapleteni so tudi primeri, ko se v zapuščinskem postopku pojavi nov dedič, za katerega družina sploh ni vedela, da obstaja.
Ne pozabite, da je treba plačati tudi davek na dediščino
Davek na dediščino se nanaša na celotno premoženje, kamor sodijo nepremičnine, premičnine, vrednostni papirji in denar, prvi dedni red pa je plačila davka oproščen. Sem spadajo potomci in zakonec, enako velja še za zete, snahe in otroke iz prejšnjega zakona. Vsi ostali dediči, ki so razvrščeni v tri skupine, plačajo davek glede na dedni red:
- 2. dedni red (starši, bratje in sestre ter njihovi potomci): od 5 do 14 odstotkov,
- 3. dedni red (stari starši, tete in strici ter njihovi potomci): od 8 do 17 odstotkov,
- vse druge osebe (npr. partnerji vnukov, partnerji otrok iz prejšnjega zakona, svakinje in svaki ter vse osebe, ki niso v sorodstvenem razmerju z zapustnikom): od 12 do 39 odstotkov.
Davek se prav tako ne plača, če se dedujejo le premičnine in te skupaj ne presegajo vrednosti 5.000 evrov, oprostitev pa velja tudi za kmete, ki podedujejo kmetijska zemljišča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!