Stranke KUL bodo danes predstavile svoj "nabor skupnih rešitev za boljšo Slovenijo". Določile in razdelile so si štiri programska področja, s katerimi bodo nagovarjale volilce. Je to tudi odgovor Robertu Golobu, ki se je označil kot alternativo strankam KUL? Bolj kot ne je že jasno, da povezovanja KUL z Gibanjem Svoboda pred volitvami ne bo, pravi Luka Mesec, ki med drugim napoveduje davek na nepremičnine in davek na premoženje.
Volilna tekma se bo kmalu začela tudi uradno. Predsednik republike Borut Pahor bo danes podpisal odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo 24. aprila.
Roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, ko bodo stranke že lahko odpirale posebne volilne račune, zbirale podpise za kandidature in jih vlagale, volilna kampanja pa se bo tudi uradno začela 30 dni pred dnevom glasovanja.
Predsedniki štirih opozicijskih strank na levi sredini, kjer so še pred nedavnim mislili, da je vse jasno, potem pa je v volilni ring vstopil Robert Golob, bodo danes popoldan predstavili svoj “nabor skupnih rešitev za boljšo Slovenijo.”
To je skupna vizija LMŠ, SD, SAB in Levice razvoja države, za N1 pravi koordinator Levice Luka Mesec. “Da si bodo ljudje lažje ustvarili predstavo, kakšno državo si želimo,” je dodal.
Kako so stranke KUL razdelila področja?
LMŠ – Razvoj
SD – Zdravstvo
Levica – Blaginja za vse
SAB – Gospodarstvo
Gre sicer za program, ki so ga v KUL usklajevali že tedaj, ko je bila v igri še konstruktivna nezaupnica s Karlom Erjavcem kot mandatarskim kandidatom. Ta ni uspela, Janez Janša je ohranil premiersko mesto in vlado.
Na vprašanje, kako si predstavljajo nadaljnji razvoj, so iz LMŠ sporočili, da imajo v mislih “postcovidni svet, ki bo zelen in trajnosten, Slovenija pa lahko v tej globalni tekmi konkurira samo z znanjem. Zato je eden od naših predlogov, da s povečanjem javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost krepimo znanje in razvoj – zanje bomo do leta 2026 vsako leto zagotovili dodatnih 100 milijonov evrov (s ciljem doseganja 1,5 % BDP), postopno pa bomo zviševali tudi skupne izdatke za izobraževanje do ciljnih šestih odstotkov BDP,” napovedujejo v LMŠ.
Razvojni preboj z vlaganjem v zeleno in digitalno pred letošnjimi volitvami sicer poudarjajo skoraj vse politične stranke. Razumljivo, saj bo prav to pomembno odločalo, ali in kako se bo Slovenija razvojno odbila in konkurirala po zdravstveni krizi.
Razlike bodo v podrobnostih, kako točno ta preboj doseči in ga po “bonbonierah in ne bonbončkih”, kot je za N1 dejal finančni minister Andrej Šircelj, tudi plačati. Pri čemer se ekonomska (in varnostna) situacija zaradi visokih cen energentov, rekordnih ravni inflacije in ukrajinske krize trenutno zaostruje.
Iskanje rešitev za zdravstveni sistem, ki ga je covidna kriza tudi razgalila, so v zavezništvu KUL prevzeli Socialni demokrati; stranka, ki je, kot je za N1 tudi javno priznal Matjaž Han, računala, da bo po volitvah vodila vlado, potem pa se je spet, že četrtič zapored, pojavil nov obraz.
Predsednica SD Tanja Fajon je prepričana, da je treba najprej urediti problem nedostopnosti osebnih zdravnikov in skrajšati nedopustno dolge čakalne dobe. “Predlagamo tudi, da se oblikuje nova košarica pravic (višji standard zdravstvenih storitev, v celoti zagotovljen iz zdravstvenega zavarovanja in javnega denarja, tudi z več zobozdravstvenih storitev) ter uredi financiranje zahtevnih operacij v tujini za otroke,” je dejala Fajon in dodala, da je treba poskrbeti tudi za boljše pogoje vseh zaposlenih v zdravstvu.
Zdravniki so se, kot je znano, z aktualno vlado že dogovorili o zvišanju plač in dobili tudi zavezo o začetku postopka za izstop iz enotnega plačnega sistema, kar je sprožilo plaz zahtev drugih sindikatov javnega sektorja, tudi medicinskih sester, da želijo enak dogovor o plačah, kot so ga dosegli zdravniki. To bi državo stalo približno milijardo evrov letno.
Od kod bi denar vzela koalicija KUL in kako uredila plačna razmerja v javnem sektorju po dogovoru z zdravniki, še ni znano.
Luka Mesec, ki bo z Levico v zavezništvu KUL “skrbnik” področja blaginja za vse, izpostavlja predvsem stanovanjsko politiko in to, “da nihče v državi ne sme biti reven”.
“Pogovarjamo se torej o vzpostavitvi neke vrste materialnega temeljnega dohodka, o zmanjševanju premoženjske neenakosti, o uvedbi davka na nepremičnine in davka na premoženje,” napoveduje Mesec.
V Stranki Alenke Bratušek, ki bo prevzela področje gospodarstva, pa pravijo: “Vse štiri stranke se strinjamo, da brez uspešnega gospodarstva ni močne socialne države, višjih plač in višjih pokojnin.”
Neuradno je sicer v vseh štirih strankah KUL slišati, da bo današnji dogodek, na katerem bodo šefi teh strank podrobneje predstavili svoja skupna programska izhodišča, tudi odgovor Robertu Golobu, ki je dal po nedavnem srečanju z njimi jasno vedeti, da svojo stranko Gibanje Svoboda vidi ne le kot alternativo aktualni vladi, pač pa tudi kot alternativo zavezništvu KUL.
Čeprav je v KUL mogoče slišati tudi pridušanje, da Golobu do volitev morda ne bo uspelo sestaviti programa, ekipe in nabrati poslanskih kandidatov, pa nekateri v KUL vseeno ocenjujejo, da bi bilo z njim dobro skleniti sporazum že pred volitvami.
N1 STUDIO o aktualnih političnih razmerah
O izhodiščnih položajih strank pred volitvami, o podpori, ki jo imajo trenutno in obetih pred začetkom volilne tekme, bomo danes ob 16. uri z zanimivimi gosti govorili tudi v oddaji N1 STUDIO.
A kot je dejal Mesec, je Golob “precej jasno povedal, tako javno kot zasebno, da se do volitev ne bi pridružil nobeni koaliciji. Po volitvah pa vidi samo eno, in to je koalicija s strankami KUL.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje