Menu Item
Maja lani je prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan predlagal razmislek o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi po njegovih besedah stal na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike. "Vlada bo prevzela pobudo," je nekaj dni kasneje povedal premier Robert Golob. Junija lani je tako vlada sprejela sklep o ustanovitvi komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve. Njen predsednik, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, nam je povedal, kako daleč je komisija z delom, s katerimi težavami se srečuje in kdaj naj bi izhodišča poslala vladi.
Prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan je na proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike maja lani predlagal razmislek, da bi se osamosvojitvi kot velikemu državotvornemu dejanju slovenskega naroda častno oddolžili s spomenikom.
“To veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki ni primerljivo z ničemer prej v naši zgodovini, bi po tridesetih letih zaslužilo razmislek, da se mu častno oddolžimo z dostojnim simbolom. S spomenikom. S spomenikom našemu takratnemu skupnemu nacionalnemu in državljanskemu dejanju, s spomenikom, ki bi nam služil kot vodilo in ki bi nas povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi,” je poudaril nekdanji predsednik države.
Ob tem je dodal, da bi tak spomenik svoje mesto upravičeno imel na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike, na katerem so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja. “Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada naši preteklosti, je simbol hotenj tistega časa. Novi čas potrebuje svoj simbol,” je dejal Milan Kučan.
Kasneje je pojasnil, da sam nikoli ni podprl kakršne koli rušitve spomenika revolucije, ki od leta 1975 stoji na Trgu republike in katerega avtor je kipar Drago Tršar – ali bo ta spomenik ostal na Trgu republike ali pa bo premaknjen na drugo mesto, je stvar strokovne razprave. “Znano je, da ne podpiram odstranjevanja spomenikov,” je dejal za Mladino.
Štiri dni po Kučanovi pobudi o postavitvi spomenika osamosvojitve sta se ob robu slovesnosti ob prazniku Ljubljane bivši predsednik republike in predsednik vlade Robert Golob sešla na kratkem pogovoru. “Vlada bo prevzela pobudo,” je po njem sporočil premier Golob.
Sredi junija lani je nato vlada sprejela sklep o ustanovitvi komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve. Vodi jo državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved, v njej pa so še predstavniki SAZU, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Inštituta za novejšo zgodovino, Zbornice za arhitekturo, Zveze zgodovinskih društev, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pa tudi predstavniki vseh veteranskih organizacij, urada predsednice republike, kabineta predsednika vlade in ministrstva za kulturo.
Ob oblikovanju komisije je bilo mogoče slišati precej ambiciozne načrte, da bi bila lahko izhodišča pripravljena še v lanskem letu, pa tudi napovedi, da bi novi spomenik predstavili ob 35. obletnici države, torej junija 2026.
Kako daleč je z delom komisija za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve, smo vprašali Rudija Medveda. Odgovoril nam je, da je “precej daleč” in da upa, da bo v prihodnjem mesecu končala delo.
“Ker je v komisiji pisana paleta strokovnjakov z različnih področij v prepletu s predstavniki veteranskih organizacij, je razumljivo tudi stičišče mnogih mnenj, tudi različnih. O sporočilni vrednosti spomenika se vsi strinjamo, že ves čas pa je največ razprave o lokaciji. Vemo, da neko lokacijo moramo predlagati, ker bo to izhodišče za pripravo javnega natečaja,” je poudaril Medved.
Če je bilo na začetku po njegovih besedah pričakovati, da bo – glede na to, koliko simbolike za slovensko osamosvojitev nosi Trg republike v Ljubljani – ravno izbira lokacije najlažje opravilo, pa se jim je prav zaradi izbire same lokacije delo v komisiji zavleklo dlje, kot je pričakoval.
Kot je za N1 pojasnil Medved, je bilo doslej kar nekaj idej o tem, kje naj bi stal spomenik, ali naj bo to klasični spomenik, ali morda neka zgradba z ustrezno simboliko, ali ureditev nekega prostora. “Vendar smo se v razpravah vedno znova vračali na Trg republike kot tisto simbolno mesto, ki ljudem najbrž najprej pride na misel, ko govorimo o osamosvojitvi in spomeniku, povezanem z njo.”
Ob tem je Medved povedal, da stroka pri Trgu republike kot možni lokaciji opozarja, da je območje kot celota razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Varovana sestavina je delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, posamezni spomeniki so delo drugih avtorjev.
“Trg republike je pod pravnim režimom varstva kulturne dediščine, kar pomeni, da je zelo oteženo kakorkoli spreminjati njegovo podobo. Prav zato je bil na zadnji seji komisije sprejet sklep, da ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravita strokovno mnenje o možnih ureditvah na Trgu republike. Ko bo to mnenje pripravljeno, se bo komisija vnovič sestala in, prepričan sem, našla tudi ustrezne rešitve,” je poudaril državni sekretar na obrambnem ministrstvu.
Izpostavil je še, da komisija ne bo predlagala, kako naj izgleda spomenik – za to so poklicani umetniki, arhitekti in ljudje z drugih področij. Naloga komisije je, da pripravi vse potrebno za nadaljevanje postopkov. “Seveda pa bo to mogoče le ob predlogu lokacije. Ta bo narekovala možne rešitve,” je dodal Medved.
Glede na to, da so izhodišča bolj ali manj nared in da pričakuje v kratkem končno odločitev o lokaciji, bo vlada z izhodišči po njegovih navedbah verjetno seznanjena že v aprilu ali začetku maja. Želi pa, da kljub raznoterim mnenjem, predvsem zaradi kulturno-varstvenega statusa Trga republike, na koncu v komisiji najdejo konsenz in da torej odločitve ne bi sprejemali s preglasovanjem.
Po sprejetju izhodišč na vladi in določitvi nosilca nadaljnjih aktivnosti bo sledilo naročilo natečajne naloge, na podlagi katere bo mogoče izvesti natečaj, ki bo prinesel idejne rešitve. Vlada pa bo morala določiti še komisijo, ki bo med prispelimi rešitvami izbrala najboljšo. “Tisto, ki bo odsevala vse, kar naj bi spomenik slovenski osamosvojitvi odražal”, pravi Medved. In dodaja: “Natečajna naloga bo določila osnovni okvir, kakšno sporočilno vrednost naj nosi spomenik kot simbolno mesto povezovanja. V osamosvojitveni proces je bila vključena celotna družba, zato naj spomenik združuje državo, ljudi in njihove dosežke, odraža naj medsebojno spoštovanje in zaupanje, spomenik naj bo tako odraz zgodovine kot tudi naše vizije za prihodnost.”
Na vprašanje, ali bi spomenik osamosvojitve nadomestil katerega od obstoječih spomenikov, na primer spomenik revolucije, pa je odgovoril, da so komisijo obvarovali pred politiziranjem. To so po Medvedovih navedbah storili tudi tako, da so že na začetku razčistili temeljno dejstvo: komisija je poklicana za pripravo izhodišč za postavitev spomenika in nikakor ne za rušenje kateregakoli spomenika. “Tako v eminentni zasedbi strokovnjakov in predstavnikov veteranskih organizacij govorimo o graditvi in ne o rušenju,” je še dejal državni sekretar na obrambnem ministrstvu.
Rudi Medved nam je tudi povedal, da sredstva za postavitev spomenika osamosvojitve za zdaj še niso predvidena in da o finančnih vidikih komisija za pripravo izhodišč ni podrobneje razpravljala. Je pa sam opozoril, da morda katera od idej, ki so se pojavljale v razpravi, tudi z javnofinančnega vidika ne bo izvedljiva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje