Nekdanjega predsednika republike Milana Kučana smo vprašali, zakaj se zavzema za razmislek o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani, ali se je o tem že pogovarjal s katerim od vodilnih slovenskih politikov in ali bo v povezavi s to idejo potegnil še kakšno potezo.
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je na petkovi proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike predlagal razmislek, da bi na Trgu republike v Ljubljani, kjer sedaj kot simbol hotenj preteklega časa stoji spomenik revolucije, postavili spomenik slovenske osamosvojitve. Kot je poudaril, je osamosvojitev veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki ni primerljivo z ničemer prej v naši zgodovini, prav na osrednjem trgu našega glavnega mesta pa so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja.
Njegove besede so zlasti v desnem delu politike močno odmevale. Tudi nekateri v največji opozicijski stranki SDS so mu vsaj potiho prikimali, ob tem pa so se spraševali, ali Milan Kučan misli resno oziroma “kaj ima za bregom”. Prvak SDS Janez Janša se je na Twitterju zatekel k parafraziranju Lenina. “Dva koraka naprej, en korak nazaj, če je potrebno,” je zapisal. In dodal: “Ajatola vidi, da so šli prehitro predaleč. Čisto vino, nalito ob zadnji interpelaciji, ter akcije VSO so zalegle”. Nekateri so bili še bolj neposredni in so v Kučanovih besedah prepoznali ravnanje proti sedanjim vladajočim, tudi nasprotovanje združitvi muzeja osamosvojitve z muzejem novejše zgodovine.
Je torej mogoče njegove besede razumeti kot dejanje proti trenutno vladajočim, smo vprašali Milana Kučana. “Nasprotno, so v podporo sedanjim vladajočim,” nam je odgovoril. Ob tem je poudaril, da združitev muzejev podpira. Meni namreč, da je osamosvojitev najpomembnejše dejanje v dolgi kontinuiteti prizadevanj Slovencev za svojo državnost, zato ne vidi nobene potrebe, da bi se o tem postavljal poseben muzej. Ponovil je tudi besede, ki jih je izrekel na petkovi proslavi, da je bila osamosvojitev prizadevanje Slovencev in ne posameznikov, zato si je ne sme nihče prisvojiti.
Kučan je zanikal, da bi pobudo za razmislek o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike že predstavil komu od pomembnih slovenskih politikov. “Nekako sem si prisvojil pravico, da to povem kot človek, ki je bil tedaj poleg – ne glade na to, da kar naprej poslušam cele elaborate o tem, kaj vse sem tedaj delal proti osamosvojitvi. Jaz že vem, kaj sem v resnici počel,” je dejal prvi predsednik samostojne Slovenije.
Ob tem je poudaril, da ne daje niti pobude niti predloga za postavitev spomenika osamosvojitvi, meni pa, da je dozorel čas za razmislek o tem. “Kmalu bo 40 let od osamosvojitve in do tedaj bi bil ta razmislek morda lahko končan,” je poudaril Kučan. Dodal je še, da sam ne namerava v zvezi s tem nič organizirati, če pa bo organizirana kakšna razprava, je pripravljen v njej sodelovati.
“Trg republike je simbolni trg, na katerem so bila izpeljana pomembna simbolna dejanja, povezana z novo državo. Normalno bi bilo, da na tem mestu stoji spomenik, povezan z osamosvojitvijo, ki je simbol tistega časa, sedanjega časa in prihodnjega časa. Tako kot je spomenik, ki sedaj stoji na Trgu republike, simbol nekega drugega časa in nekih drugih hotenj. To je moje sporočilo, ” je v pogovoru za N1 poudaril nekdanji predsednik države.
Kot so nam povedali v pisarni bivšega predsednika, se Borut Pahor in nekdanji predsednik Milan Kučan o sedaj predstavljeni zamisli o spomeniku osamosvojitvi nista nikoli pogovarjala. Leta 2016, v času, ko se je Slovenija pripravljala na obeležitve 25. obletnice osamosvojitve, pa je takratnemu predsedniku republike Pahorju predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle predlagal, da bi na Trgu republike postavili spomenik osamosvojitve, ki bi nadomestil spomenik revolucije.
“Oba sta se strinjala, da bi bilo to primerno in da bi bilo potrebno to urediti z zakonom. Ker pa so bila takrat na vrhuncu pripravljalna dela za postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu, sta ocenila, da bi veljalo do nadaljnjega počakati na otvoritev tega spomenika,” so še poudarili v Pahorjevi pisarni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje