Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je s pobudo za razmislek, da na Trgu republike namesto spomenika revolucije postavijo spomenik osamosvojitve, prepričal premierja Roberta Goloba. Ta je že napovedal, da bo vlada to pobudo prevzela. Zlasti v Levici pa navdušenja nad Kučanovo idejo ni zaznati.
“Vlada bo prevzela pobudo.” Tako je po vsega dveminutnem pogovoru, v katerem mu je nekdanji predsednik države Milan Kučan predstavil pobudo o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike, dejal premier Robert Golob. Na vprašanje, ali se je torej vlada o pobudi Milana Kučana že pogovarjala, če jo že prevzema, pa je Golob odgovoril: “Počakajte še kakšen dan. V četrtek imamo sejo vlade.”
Nato je sicer hitro dodal, da ni rekel, da bo vlada odločitev v četrtek sprejela, saj da ne daje obljub. “Saj sem rekel, da ne bom več nič obljubljal, temveč bomo le še delali. Danes sem pobudo slišal in jo prevzemamo,” je dejal premier.
Na kratek pogovor z bivšim predsednikom Milanom Kučanom je sicer Golob sedel kar v dvorani na ljubljanskem gradu, v kateri se je ravno zaključila slovesnost ob prazniku Ljubljane in so bili mnogi gostje in novinarji v njej še vedno navzoči. Kot je dejal premier, je s tem potrdil svoje dosedanje besede, da stvari rad dela “javno in transparentno”.
Golob je poudaril, da podpira pobudo nekdanjega predsednika Kučana, da se zgradi spomenik osamosvojitvi, namesto da se prepiramo o muzejih, prav tako pa da podpira tudi vse ostale pobude, ki gredo v smeri preseganja kakršnih koli razdorov in v smeri zbliževanja stališč med različnimi stranmi. “Skrajni čas je, da se nehamo deliti in začnemo delovati skupaj. Če bosta ta pobuda in spomenik osamosvojitvi k temu pripomogla, potem bomo lahko vsi bolj zadovoljni,” je ocenil.
Po tem, ko bo vlada pobudo prevzela, bodo stvar po premierjevih besedah prepustili stroki. Ta mora, kot je dejal, poskrbeti, da bodo na eni strani primerno spoštovane zgodovinske lekcije, na drugi strani pa bo dobila priložnost novejša zgodovina, na katero smo še zlasti upravičeno ponosni, ker je res združevala Slovence. “Želim, da nas bo ponovno združila, ko bomo ta spomenik postavili,” je bil optimističen predsednik vlade.
Na vprašanje, ali se torej ne boji, da bo pobuda, ki vključuje umik sedanjega spomenika revolucije s Trga republike, vodila k novim umikom spomenikov po Sloveniji, preimenovanju ulic … pa je odgovoril: “Bodimo enkrat optimisti in razmišljajmo, kako lahko zbližujemo ljudi, ne pa da jih razdvajamo. Prepričan sem, da bo stroka našla takšno rešitev, ki nas bo vse združevala.”
Premier in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je torej napovedal, da bo vlada prevzela pobudo Milana Kučana, v manjših koalicijskih strankah pa večjega navdušenja nad njo ni zaznati. Tako nam je več sogovornikov iz SD dejalo, da ta tema vsaj za zdaj ni na njihovem radarju in da vidijo vrsto pomembnejših tem. Uradno pa so na naše vprašanje, kako komentirajo Kučanovo idejo o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike, Socialni demokrati odgovorili, da bi podprli predlog, ki bi prispeval k prepoznavanju osamosvojitve kot rezultata narodne enotnosti. “Spomin na osamosvojitev ne sme biti tekmovanje posameznih egov, ampak točka enotnosti, ki bo prepoznala dejstvo, da smo samostojnost izborili vsi,” so še navedli.
Zelo ostri pa so do Kučanovega razmisleka v Levici, v kateri nasprotujejo “odstranjevanju spomenikov zgodovinskega pomena in njihovi menjavi”. Kot so poudarili, so bili o razmisleku bivšega predsednika republike seznanjeni iz medijev in mu v tem trenutku ne namenjajo posebne pozornosti. “Lahko pa povemo, da poskusi tovrstnega spreminjanja skupne zgodovine in poseganja v kolektivni spomin niso primerni, ne politično ne strokovno. Gre tudi za spolzek teren, saj tovrstnim pozivom hitro sledijo novi pozivi po preimenovanju ulic in osnovnih šol, odpravi nekaterih praznikov in tako naprej,” so poudarili v Levici. Ob tem so dodali, da seveda obstaja tudi prostor za nove spomenike, ki pa naj bodo predmet javne razprave in iskanja kolektivnega družbenega konsenza.
V Levici tudi ne priznavajo dolgoletnih poskusov ločevanja narodnoosvobodilnega boja od revolucionarne dimenzije tega časa. Kot pravijo, odporniška gibanja druge svetovne vojne nasploh niso bila zgolj ena izmed vpletenih vojaških strani, ampak so bila hkrati množična gibanja prebivalcev Evrope in celega sveta. Zanje je bilo odporništvo hkrati tudi prizadevanje za boljši svet, v katerem se grozote 20. stoletja ne bi nikoli več ponovile, poudarjajo v Levici. In dodajajo, da je bila to generacija, ki je nato postavila povojno državo blaginje, izborila številne socialne in demokratične pravice ter za nekaj desetletij prinesla mir na velik del evropskega kontinenta.
“Zagotovo so bile v tem kompleksnem obdobju, v katerem so pri nas hkrati potekale globalna vojna, državljanska vojna in družbena revolucija, storjene tudi številne napake. Ampak napake terjajo, da obdobje med in neposredno po vojni zapopademo v vsej njegovi kompleksnosti – ne pa da ga poskušamo cenzurirati in sterilizirati na način, da ustreza današnjim političnim preferencam nekaterih,” še poudarjajo v Levici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje