Menu Item
Ker vlada Roberta Goloba ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah, je glavni odbor Slovenskega sodniškega društva v četrtek zvečer sprejel odločitev o stopnjevanju protestnih aktivnosti. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pa pozivajo k odstopu. Kaj jim odgovarja pravosodna ministrica?
Potem ko so sodniki in tožilci zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, je glavni odbor Slovenskega sodniškega društva sinoči sprejel odločitev o stopnjevanju protestnih aktivnosti. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve.
Minister za javno upravo Franc Props je včeraj dejal, da se zaveda, da so plače sodnikov prenizke in da jih je treba popraviti, vendar se bo to zgodilo ob koncu pogajanj o plačah v javnem sektorju, s tem pa se bo udejanjila tudi odločba ustavnega sodišča. Po Propsovih besedah bodo skušali pohitriti iskanje rešitev in aktivneje pristopiti k pogajanjem.
Na ministrstvu za pravosodje se v četrtek na protestno prekinitev dela sodnikov in tožilcev niso odzvali, prav tako niso komentirali napovedi o zaostrovanju protestnih aktivnosti.
Danes pa je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan poudarila, da je sama že večkrat jasno in nedvoumno dejala, da je treba odločitve ustavnega sodišča spoštovati in uresničevati, saj je to eden od temeljev pravne države in vladavine prava. To bi moralo veljati tudi v primeru odprave plačnih nesorazmerij sodnikov in sodnic, kar je lani junija odločilo ustavno sodišče. Ob tem pa je Švarc Pipan poudarila, da vlada ne more reševati enega problema na način, da bi se poslabšal drug problem.
“Zato se je vlada zavezala, da bo pripravila celovito rešitev plač v javnem sektorju in da ne bo sklepala separatnih pogovorov s posameznimi poklicnimi skupinami. To ne pomeni, da odločitev ustavnega sodišča ne bo izvedena, ampak bo izvršena, žal, z zamikom, ker do dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi vodil v rešitev plačnega sistema, še ni prišlo,” je dejal pravosodna ministrica.
Kot nesporno dejstvo je izpostavila, da so sodniki in sodnice ena od skupin, ki že vrsto let čakajo na ureditev plač, a dodala, da niso edina tovrstna skupina. Spomnila je, da je sama pripravila nekaj možnih rešitev za dvig sodniških plač, vendar spoštuje odločitev vlade, da je potrebna celovita rešitev za vse poklicne skupine in da je treba pogajanjem dati priložnost.
Izrazila je upanje, da bodo pogajanja pod novim ministrom za javno upravo uspešna in da čim prej pride do sklenitve dogovora s sindikati.
“Apeliram pa tudi na vse sodnike, da ne zaostrujejo trenutnega položaja in da zrelo ter odgovorno ponovno sedemo za mizo. Njihova pričakovanja so legitimna, legitimna sta tudi njihova jeza in frustracije. Vprašanje pa je, ali je ustrezno, da kot orodje za doseganje svojih pravic uporabijo stavko, ki bo vplivala na ljudi,” je dejala Švarc Pipan.
Bo ministrica odstopila?
O pozivu Slovenskega sodniškega društva k njenemu odstopu in odstopu premierja Roberta Goloba je Švarc Pipan izvedela iz medijev. Kot je dejala, pa iz medijskega poročanja ni razviden razlog za njen odstop. “Nenavadno je, da funkcionarji ene od vej oblasti k odstopu pozivajo funkcionarje druge veje oblasti,” je ocenila. Ob tem se je tudi vprašala, ali bi se z njenim odstopom in odstopom premierja Goloba “vsaj za milimeter” približali rešitvi problema.
Sama je ocenila, da ne, prav tako ne vidi, da bi lahko njen odstop prinesel kakršnokoli korist. Dejala je, da si bo kot ministrica še naprej prizadevala za uresničitev odločbe ustavnega sodišča in za sistemske rešitve v slovenskem sodstvu in pravosodju.
Ministrica Švarc Pipan je izpostavila tudi, da je njena odgovornost gledati na sistem pravosodja kot celoto in se ne osredotočiti le na en problem. “Nekoliko obžalujem, da sodniki in sodnice, ki sicer upravičeno izražajo svoj srd in razočaranje ter pričakovanja, v preteklih dneh niti z besedico niso omenili svojih sodelavcev. Tistih, brez katerih ne morejo izvajati svojega poslanstva, to je sodnega osebja, ki ves ta čas tiho opazuje, kako se na plečih ljudi v sodnih postopkih in brez omembe njih kot najslabše plačanih skupin v sodstvu skuša sedaj že skoraj agresivno uveljaviti pravice zgolj enih. Sodni sistem tvorijo vse poklicne skupine, ki v njem delajo, in za vse si moramo prizadevati na enak način,” je poudarila.
Kako bo potekalo zaostrovanje protestnih aktivnosti?
Sodniki bodo izredni protest začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade Roberta Goloba “o srečnem koncu” s 600 evrih bruto dodatka na plače sodnikov. V času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, bodo opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej.
Na četrtkovi seji glavnega odbora sodniškega društva so sprejeli tudi sklep, s katerim pozivajo vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ki jih je ustanovila izvršilna veja oblasti, kot so delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev.
Proučili bodo tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
“Sprašujem se, ali je blokiranje evropskih volitev sploh okusen korak”
Na napoved sodnikov, da v primeru nerešenega vprašanja njihovih plač ne bodo sodelovali pri pripravi in izvedbi evropskih volitev, se je Švarc Pipan odzvala z besedami: “Sprašujem se, ali je blokiranje evropskih volitev sploh okusen korak. Sprašujem se, ali v tem primeru gre dejansko za stavko, saj to niso njihove delovne obveznosti, temveč gre za zakonske obveznosti, ki so jih sprejeli in za katere so tudi dodatno plačani. Sprašujem se tudi, ali to sploh spada v kontekst stavke.”
Sodniki pri izvedbi evropskih volitev med drugim sodelujejo v volilnih komisijah, brez njihovega sodelovanja pa po zakonodaji evropskih volitev sploh ni mogoče izpeljati. Pravosodna ministrica je poudarila, da bi bilo s takšnim dejanjem sodniki blokirali državljane in jim onemogočili, da volijo svoje predstavnike v Evropski parlament.
“Če sodniki mislijo, da bodo z blokiranjem evropskih volitev povzročili zmanjšanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti, se seveda lahko vprašamo, kakšen je njihov interes, da si tega želijo,” je še dodala Švarc Pipan in izrazila upanje, da se sodniki za to potezo ne bodo odločili.
Vlada: Ni razloga za odstop ministrice za pravosodje
Iz kabineta predsednika vlade so na naše vprašanje, kako premier Robert Golob komentira zaostrovanje protestnih aktivnosti sodnikov in pozive k odstopu, odgovorili, da se vlada strinja, da so plače sodnikov neustrezne in da je že januarja lani prepoznala potencialno neustavno stanje na plačnem področju funkcionarjev v pravosodnem sistemu. Po navedbah premierjevega kabineta je vlada v dialogu iskala rešitev za ta problem že pred odločbo ustavnega sodišča.
“Vlada bo uresničila ustavno odločbo v zvezi s plačami sodnikov, ob tem pa mora zasledovati tudi cilj, da se vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpravijo nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev in se v okviru javnofinančnih zmožnosti izvede celovita prenova plačnega sistema javnega sektorja,” pravijo v premierjevem kabinetu.
Ob tem poudarjajo, da bi lahko parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino sprožila dodatne zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. Po mnenju vlade bi parcialni dogovori in dvigi plač zgolj eni poklicni skupini predstavljali problem, to pa tudi ni prava pot pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
“Ta vlada spoštuje in uresničuje ustavne odločbe, zato ni razloga za odstop,” še pravijo v kabinetu premierja Goloba. In dodajajo, da je ob začetku mandata te vlade na uresničitev čakalo 24 odločb ustavnega sodišča, 15 odločb so jih že uresničili. Najstarejša od njih je iz leta 2016, nekatere so iz leta 2018. “Navedeno število uresničenih odločb kaže, da ta vlada krepi načelo pravne države,” so še zapisali v odgovoru.
SD v bran ministrici, Levica najslabše plačanim
Na neuresničitev sodne odločbe in dogajanjem v sodniških vrstah so se oglasili tudi Socialni demokrati, torej stranka, v katero sodi ministrica Švarc Pipan. Izrazili so presenečenje nad pozivom glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva k odstopu ministrice za pravosodje ter predsednika vlade.
“Ministrica Švarc Pipan si je vse od odločbe ustavnega sodišča prizadevala, da se neustavno stanje glede sodniških plač odpravi še pred iztekom roka, katerega je določilo ustavno sodišče. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo več rešitev, zadnja med njimi je interventni zakon, sprejem katerega bi premostil obdobje do uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju,” so poudarili v SD. Ob tem so dodali, da ne gre za parcialno urejanje plač posamični skupini, temveč za spoštovanje pravne države in krepitev neodvisnosti sodstva kot temeljnega stebra pravne države.
V komentarju za N1 pred dobrima dvema tednoma so bili sicer Socialni demokrati do interventnega zakona precej zadržani. Poudarili so zgolj, da ministrstvo sledi nameri čimprejšnje odprave neustavnosti, na vprašanje, ali torej zakon podpirajo, pa niso odgovorili.
Tokrat so v SD poudarili, da je koalicija zaradi temeljne zaveze za odločno spoštovanje in varovanje pravne države odgovorna v prihodnjih dneh poiskati politično voljo za rešitev nastale situacije. “Socialni demokrati tako pričakujemo čimprejšnji pogovor med koalicijskimi partnerji, ki bo pokazal pot iz zatečenega stanja,” so navedli. In dodali, da mora biti v interesu vlade kot prve nosilke izvršilne veje oblasti, da se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo, in da je to tudi njena odgovornost. Hkrati pa so Socialni demokrati izpostavili svojo zavezo, ki ji po njihovih besedah s pripravo več sistemskih sprememb sledi tudi ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Švarc Pipan. Ta je, “da ob krepitvi neodvisnosti sodstva krepimo tudi njegovo učinkovitost, odgovornost in transparentnost, ki so nujni za krepitev zaupanja ljudi v delovanje pravne države”.
V koaliciji bodo zagotovo izpolnili ustavno odločbo o plačah sodnikov, je danes zagotovil vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. Priznal je sicer, da jih je zaradi kratkega roka prehitel čas. “Potrudili se bomo, da se sodniške plače in vse plače v javnem sektorju uskladijo v najkrajšem možnem času,” je dodal.
Tudi v Levici razumejo pričakovanja sodnikov in tožilcev glede povišanja plač. A hkrati dodajajo, da je treba upoštevati tudi, da že dobro leto potekajo pogajanja in usklajevanja za reformo celotnega plačnega sistema v javnem sektorju.
“Številne anomalije, ki so se kopičile več kot desetletje, so prizadele predvsem najslabše plačane. In po naši oceni morajo ravno ti biti prioriteta, predvsem pa doseči, da ne bo več plačnih razredov pod minimalno plačo,” je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Ob tem je poudaril, da je nerealizirana še marsikatera odločba ustavnega sodišča in to dlje časa kot odločba o plačah sodnikov. “Zato verjamemo, da bodo lahko tudi funkcionarji v pravosodju počakali še nekaj mesecev in pokazali razumevanje ter solidarnost do ostalih zaposlenih v javnem sektorju, ki so v bistveno slabšem položaju,” je še navedel vodja poslancev Levice.
Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje