Zaradi plač sodnikov oziroma zato, ker vlada ni uresničila odločitve ustavnega sodišča, se bodo protestne aktivnosti na slovenskih sodiščih nadaljevale. Premier Robert Golob je že večkrat dejal, da je sodniške plače treba zvišati, a zdaj vztraja, da jih je treba popraviti v okviru celovite reforme plačnega sistema. Trenutno je plača najslabše plačanih poslancev precej višja od plače sodnikov začetnikov. Pogledali smo, koliko sodniki zaslužijo zdaj in kakšne bi bile njihove plače po novem.
“Naše plače že 20 let konstantno padajo,” so vnovič opozorili slovenski sodniki, tik preden so v četrtek za eno uro protestno začasno prekinili delo na slovenskih sodiščih. In se kasneje odločili, da bodo protestne aktivnosti stopnjevali ter med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve. Premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan so pozvali k odstopu.
Sodniki, ki so se jim pridružili tudi tožilci, zahtevajo uresničitev odločbe ustavnega sodišča, po kateri bi se morale plače v pravosodju zvišati najkasneje do 3. januarja letos. Kot je za N1 dejal podpredsednik Slovenskega sodniškega društva (SSD) Andrej Ekart, je ustavno sodišče ugotovilo, da bi bilo treba sodniške plače zvišati na podlagi več kriterijev, ključna pa sta uskladitev plač z inflacijo in primerljivost sodniških plač s plačami predstavnikov drugih vej oblasti. “Razlika v plači med najslabše plačanimi poslanci in sodniki začetniki je namreč velika,” je še dejal Ekart.
“V normalni državi …”
Spomnimo, da so se predstavniki pravosodja z vlado že julija lani dogovorili o plačah funkcionarjev sodne oblasti in državno tožilskih funkcionarjev. S tem dogovorom so bili sodniki, pravi Ekart, zadovoljni, saj je celo presegal odločno ustavnega sodišča.
Še pred tem je premier Golob sodnikom kot začasno rešitev obljubil 600 evrov bruto višje plače, a tega “srečnega konca” nikoli ni bilo, ker je vlada spoznala, da mora plačno reformo izvesti celovito, v dogovoru z vsemi sindikati javnega sektorja. Ker tega dogovora še ni, so tudi plače sodnikov še zmeraj takšne, kot so bile in so iste že od leta 2012. Le da je zdaj potekel tudi rok, ki ga je za ureditev sodniških plač postavilo ustavno sodišče. To je poskusila z interventnim zakonom in s povišanjem plač sodnikov za 1.000 evrov bruto rešiti pravosodna ministrica, vendar podpore v koaliciji za to ni imela.
V normalni državi, kjer pravni sistem deluje, najvišji predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti ne sprašujejo, ali je treba spoštovati sodne odločbe, prav tako se ne izgovarjajo na poplave in na voljo sindikatov, je oster Ekart in opozarja, da so bili sodniki od sprejema dogovora z vlado pripravljeni še nekaj mesecev počakati na zvišanje plač, a je vlada na koncu iz dogovora umaknila časovnico, kdaj jim jih bo zvišala. Sodniki so dogovor z vlado namreč podpisali tudi zato, ker je sprva določal, da se bodo sodniške plače povišale 1. januarjem letos. “Časovnico so umaknili, in zdaj je enostavno ni,” pravi Ekart.
Kakšne so plače sodnikov in kakšne bi bile po novem?
Je pa trenutno razlika med najslabše plačanimi poslanci in sodniki začetniki precejšnja. Najslabše plačani poslanci namreč prejmejo dobrih 30 odstotkov višjo bruto plačo kot sodniki začetniki. Okrajni sodniki, ki imajo najnižje sodniške plače, zdaj dobivajo med 2.900 in 3.400 evrov bruto plače. Če bi obveljal dogovor z vlado, ki prinaša tudi novo plačno lestvico, pa bi bila njihova plača povprečno kar za okoli 1.200 evrov bruto višja. Najmanj okoli 4.000 evrov bruto na mesec.
Sodniki na okrožnih sodiščih, ki imajo zdaj povprečno 3.400 evrov bruto plače, bi imeli po dogovoru z vlado 1.500 evrov več. Višji sodniki bi iz sedanjih približno 4.100 evrov bruto skočili povprečno na 5.700 evrov bruto. Sledili bi jim vrhovni sodniki v 64. plačnem razredu. Njim bi se bruto plača zvišala za okoli 2.900 in bi mesečno prejeli nekaj več kot 7.700 evrov bruto. V 66. plačni razred bi se skladno z dogovorom uvrstili sodniki ustavnega sodišča, ki bi mesečno prejeli nekaj več kot 8.200 evrov bruto oziroma okoli 2.500 evrov bruto več kot zdaj.
V najvišji 67. plačni razred pa bi bila razvrščena predsednik vrhovnega in predsednik ustavnega sodišča. To pomeni, da bi na mesečni ravni prejela dobrih 2.500 evrov bruto višjo plačo kot doslej oziroma kar okoli 8.400 evrov bruto na mesec.
Ob tem pa bi sodniki prejeli še 10 odsotni dodatek na nezdružljivost funkcij.
Pri dogovoru o novi ureditvi sodniških plač je vlada izhajala iz nove plačne lestvice, ki predvideva 67 plačnih razredov. Predvideno razmerje med najvišjo in najnižjo plačo je ena proti sedem, pri čemer je prvi plačni razred predviden v višini minimalne plače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje