Ob 10. uri so sodniki in tožilci začeli protestne shode in enourno prekinitev dela. Povod za to je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. "Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1.300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca," so v protestni izjavi zapisali v Slovenskem sodniškem društvu.
Sodniki in tožilci s protestnim shodom in enourno prekinitvijo dela opozarjajo na nespoštovanje ustavne odločbe glede sodniških plač. Tik pred začetkom protesta ob 10. uri so iz Slovenskega sodniškega društva poslali protestno izjavo, v kateri pojasnjujejo razloge za protestni shod.
“Protestiramo, ker sta se izvršilna in zakonodajna veja oblasti očitno in zavestno odločili, da ne bosta spoštovali pravnega reda Republike Slovenije,” piše v izjavi. V nadaljevanju so sodniki spomnili, da je ustavno sodišče junija lani ugotovilo protiustavnost predpisov, ki urejajo plače sodnikov, zakonodajalcem pa naložilo šestmesečni rok, da to odpravijo. Rok za odpravo neustavnosti se je iztekel v sredo.
Kot so zapisali v izjavi, sta si vlada in državni zbor vzela pravico, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča. “S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto,” opozarjajo v sodniškem društvu.
Sodniki zahtevajo takojšnjo uresničitev ustavne odločbe, ki naj zagotovi dostojne materialne pogoje za neodvisno delo in primerljiv položaj s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti. “Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1.300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca,” so orisali v zapisu.
Sodniki višjega delovnega in socialnega sodišča so v izjavi za javnost opozorili tudi na pomen zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za delo sodišč. Ocenili so, da bi uresničitev namere ministrstva za pravosodje o selitvi višjega delovnega in socialnega sodišča na obrobje Ljubljane sodišče razvrednotilo. To bi po njihovih besedah negativno vplivalo tudi na pomen sodnega varstva pri varovanju in uresničevanju delovnih in socialnih pravic. Izpostavili so nujnost izgradnje sodne stavbe za Bežigradom.
Bo Sodni svet na ustavno sodišče vložil zahtevo za izvršitev ustavne odločbe?
Sodni svet bo prihodnji četrtek verjetno odločal, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač, je v izjavi ob današnji enourni protestni prekinitvi dela sodnikov in tožilcev dejal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Spomnil je, da so z nastalo situacijo že seznanili pristojne evropske institucije.
Po njegovih besedah se je žal uresničil najslabši scenarij, ko izvršilna in zakonodajna veja oblasti nista spoštovali ustavne odločbe glede sodniških plač. Ne verjame, da so v sodstvu tak scenarij tudi pričakovali. “Morda nekateri so ga, osebno pa sem vendarle do konca upal, da bo izvršilna veja oblasti prepoznala pomen ustavne odločbe in seveda tudi spoštovanja ustavnega reda,” je dodal.
Horvat meni, da je večina sodnikov že dlje časa razočarana, glede na zadnje izjave predstavnikov vlade, predvsem predsednika vlade, pa je čutiti tudi ogorčenje, tudi zato “ker vlada očitno ni prepoznala pomena ustavnega reda Republike Slovenije in pomena odločb ustavnega sodišča”.
Kot je napovedal, bo sodni svet nastale razmere obravnaval prihodnji četrtek, ko se bodo verjetno odločili tudi, da na ustavno sodišče vložijo zahtevo za izvršitev omenjene ustavne odločbe. Na kakšen način in s kakšno vsebino, pa bo predmet razprave v četrtek, je pojasnil.
“Odločba ustavnega sodišča je neodložljiva in zavezujoča. Žal ti dejstvi vladi nista jasni”
Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič je po protestni prekinitvi dela za eno uro stopil pred medije in poudaril, da se tudi tožilske plače niso usklajevale z rastjo življenjskih stroškov že več kot 15 let. Čeprav vlada premierja Roberta Goloba trdi, da se bodo plače določile v okviru reforme plačnega sistema v javnem sektorju, pa Valenčič pravi, da gre za dve ločeni področji. Na eni strani gre za oblikovanje novega plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij. “Te je ugotovilo ustavno sodišče. Odločba ustavnega sodišča je neodložljiva in zavezujoča. Žal ti dejstvi vladi nista jasni,” je poudaril Valenčič.
Tako kot sodniki tudi tožilci že razmišljajo o prihodnjih aktivnostih, med drugim že potekajo konkretni dogovori o tožbah. Tako bi lahko vložili odškodninske tožbe ali tožbe iz naslova delovnih razmerij. Za zdaj še ni jasno, ali bo vložena kolektivna tožba ali pa bo šlo za vlaganje individualnih tožb. Kot je poudaril predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič, bodo “s pravnimi sredstvi dosegli, kar nam pripada”.
Dodal je še, da se tudi tožilci že pripravljajo na morebitno stavko sodnikov.
Predsednik vrhovnega sodišča: Sodniki se zavzemajo za spoštovanje pravne države
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je za STA izjavil, da protestnim shodom sodnikov ne nasprotuje, saj gre za legitimno obliko izražanja protesta, razume pa njihovo nezadovoljstvo. Izpostavil je, da protestirajo predvsem proti kršenju pravnega reda ter se zavzemajo za spoštovanje pravne države, neodvisnost sodstva in delitev oblasti.
Dodal je, da so na vrhovnem sodišču ob današnjem protestu razpravljali tudi o možnih ukrepih za uresničitev ustavne odločbe. Napovedal je, da bo konkretne sklepe o nadaljnjih korakih popoldne sprejel glavni odbor slovenskega sodniškega društva.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob današnjem protestu sodnikov in tožilcev opozoril, da je neizvrševanje sodb ustavnega sodišča sistemski problem in pomeni veliko kršitev načela pravne države. Najstarejša neuresničena odločba je iz leta 2012, zato od vlade in državnega zbora pričakuje, naj čim prej odpravita vse protiustavnosti in nezakonitosti.
“Žal nobena vlada do zdaj še ni pripravila strategije, kako odpraviti to anomalijo. Odločbe ustavnega sodišča morajo biti uresničene v roku oz. čim prej, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, saj je to bistvo spoštovanja vladavine prava,” so besede Svetine navedli v sporočilu Varuha človekovih pravic za javnost.
Obravnave in seje niso bile preklicane, delo so prekinili tudi tožilci
Protestni shodi sodnikov so se začeli ob 10. uri in so trajali predvidoma največ eno uro. Glavne obravnave in seje niso bile preklicane, so pa bile prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej, o čemer je odločal predsednik senata.
Po pojasnilih predsednice Slovenskega sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević so o današnjem protestu že obvestili svetovno in evropsko sodniško združenje. O protestu so obvestili tudi pristojne evropske institucije, ne izključujejo pa niti nadaljevanja protestnih aktivnosti, če vlada ne bo odpravila neustavnosti višine sodniških plač.
Popoldan pa bo glavni odbor društva odločal o nadaljnjih ukrepih, “vključno s tako imenovano stavko ter o strategiji vlaganja tožbenih zahtevkov proti državi zaradi prikrajšanja pri plačah sodnikov,” je dodala Bergant Rakočević. Protestno izjavo bodo danes pripravili tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije.
