Koliko Slovenci na lastno pest posegajo v nosilno konstrukcijo svojih nepremičnin in kaj to pomeni za njihovo varnost? In kdo – če kdo – (nevarne) prenove nadzira? Je čas za potresne izkaznice?
Lastniki svoje nepremičnine prenavljajo, da bi pridobili bolj moderne, večje, svetlejše in odprte prostore. “Medtem ko so še pred desetimi leti v nosilne zidove posegali ‘zgolj’ z dodatnimi vratnimi odprtinami, v zadnjih letih opažamo večje število primerov, ko odstranjujejo dele nosilnega zidovja v dolžini dveh ali celo več metrov,” opozarjajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije in ministrstvu za naravne vire in prostor.
Dejali so, da se investitorji ne zavedajo, kako resne posledice lahko tovrstni posegi povzročijo na nosilni konstrukciji in kako usodno lahko posledično vplivajo na varnost stavbe v primeru potresa. “Včasih se zdi, da se tega žal ne zavedajo niti projektanti gradbenih konstrukcij.”
“Marsikdo bo rekel: ‘Jaz že vem, kako smo zidali hišo in kaj lahko vržem ven.’ Priporočal bi, da se takih prenov ljudje ne lotevajo na pamet in na lastno pest, še posebej v večstanovanjskih stavbah, kjer so lahko gradbeni posegi v nosilno konstrukcijo še bolj problematični,” je svetoval direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko, ki se boji, da tovrstni posegi marsikje v državi ostajajo praksa, po njegovih besedah pa je stroka prisotna v (pre)majhnem številu primerov. “‘Smo zazidali dimnik in vemo vse o gradbeništvu’ je mentaliteta, ki je pri nas absolutno prisotna. Na gradbeništvo se spoznajo čisto vsi, a vemo, da v resnici niti približno ni tako.”
Da bi bolje razumeli, kako pomembna sta pri prenovi nepremičnine strokovnost in premišljenost, smo govorili z Anžetom Babičem s katedre za konstrukcije in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki je za N1 praktično pokazal, kaj se med potresom dogaja s stavbo.
Na potresno mizo je postavil model trietažne konstrukcije, na kateri palice predstavljajo vertikalne stebre, križi pa stene. “Zasnova je bila narejena, da bo ta stavba prenesla potres,” je razložil, stopil do računalnika in prek njega v potresno mizo sprožil potres.
Kaj se je zgodilo, si poglejte v spodnjem posnetku.
“Kaj pa se zgodi, če se lastniki, da bi dobili prehod skozi prostor, na lastno pest odločijo, da bodo eno steno porušili,” se je vprašal Babič in za prikaz z modela odstranil eno steno. “Vertikalni elementi so še vedno tu, ampak stene ni več. To je zelo pogosto, da kakšen lastnik, ki želi prenoviti stanovanje ali hišo, odstrani steno, naredi steber in preklado,” je pojasnil.
Kako usoden je lahko takšen poseg v primeru potresa? Več v spodnjem posnetku.
Babič je za N1 pokazal tudi, kaj se zgodi s stavbo, če se odločimo še za bolj radikalne gradbene posege, in z modela odstranil še eno steno. Ob tem je opozoril, da v realni stavbi to ne pomeni nujno dveh sten. “Še vedno imamo konstrukcijo, ki vertikalno obtežbo še vedno lepo nosi, nimamo pa več nosilnosti v horizontalni smeri. Problem je v tem, da je kritična in nevarna ne le spodnja etaža. Spodnja etaža bo imela take deformacije, da jih ne bo mogla prenesti, konstrukcija pa se bo sesedla. Američani temu rečejo kar ‘pancake effect‘.”
Kaj to pomeni v praksi? Poglejte si spodnji posnetek.
Babič je opozoril, da enako velja tudi za rušenje stebrov. “Vsak nosilni steber, ki ga je projektant umestil v konstrukcijo, da prenese potresno obtežbo, mora biti tam. Običajno sami stebri niso tako pomembni, kot pa če so vezani v okvir, a to je praktično vedno. Če bomo steber porušili, bomo oslabili okvir, kar posledično pomeni oslabljeno celotno etažo.”
Kombinacija slabe gradnje, materialov in rušilne moči potresa
V Turčiji so v povezavi z uničujočim potresom in njegovimi posledicami doslej sprožili preiskavo proti vsaj 768 osumljencem, aretirali so 237 ljudi. Med osumljenimi so predvsem gradbena podjetja pa tudi župan močno poškodovanega okrožja Nurdagi v pokrajini Gaziantep, kjer je bilo žarišče potresa.
Po podatkih vlade v Ankari je potres, ki je v začetku februarja prizadel jugovzhod Turčije in dele sosednje Sirije, v Turčiji uničil več kot 200.000 zgradb. V tej 82-milijonski državi že več kot 20 let veljajo strogi gradbeni predpisi, ki urejajo potresno varnost, vendar je eden od razlogov za katastrofalno uničenje prav to, da se predpisov mnogi niso držali ali pa so jih zaobšli z gradnjo na črno in korupcijo. Po podatkih turške zbornice arhitektov je bila približno polovica porušenih stavb zgrajena po letu 2001. Svetovna banka je medtem prejšnji teden ocenila, da je potres v Turčiji povzročil za več kot 34 milijard dolarjev škode in da bo sanacija ta znesek podvojila.
Doktorica Meta Kržan z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je v reviji Gradbenik izpostavila, da Aplikacija za hitro oceno posledic potresov PAGER – USGS ocenjuje, da prebivalci na območju glavnega potresa v bližini mesta Nurdagi v splošnem živijo v stavbah, ki so potresno zelo ranljive, čeprav obstaja tudi nekaj potresno odpornejših stavb.
“Prevladujoča tipa ranljivih stavb so nearmirane zidane opečne stavbe in nizke večetažne stavbe z neduktilnimi betonskimi okvirji s polnili. Na območju potresa v bližini mesta Ekinozu naj bi prebivalci živeli v ranljivih tipih stavb, kot so zidane stavbe, zgrajene iz na zraku sušene opeke ter kamnite zidane stavbe z zidovjem iz regularnih kamnitih ali opečnih blokov.”
Poudarila je, da so tudi strokovnjaki, ki so Turčijo obiskali po potresu leta 1999 v bližini mesta Izmit, že takrat opazili zasnovo in način gradnje, ki nista primerna za potresna območja.
Med vzroki za uničenje so tako slaba gradnja in materiali, nepravilna zasnova sistema nosilne konstrukcije (denimo močne prečke in šibki stebri) in nepravilna arhitekturna zasnova, kot so horizontalna (podaljšana) okna. “Ocenjujemo, da je razsežnost potresa posledica kombinacije arhitekturnih zasnov stavb in zasnov nosilnih konstrukcij stavb, ki so neprimerne za potresna območja, slabe gradnje in velike moči potresa, ki sicer ni nepričakovana. Za število smrtnih žrtev je nesrečno tudi dejstvo, da se je potres zgodil ponoči, ko je bila večina ljudi v stavbah,” je zapisala Kržan.
Izpostavila je še okoliščino, da je potresna odpornost starejših stavb že v osnovi manjša, saj so bili predpisi v preteklosti manj strogi. Če pa k temu dodamo še nestrokovne prenove s poseganjem v nosilno konstrukcijo ali denimo dodajanjem etaž, je potresna varnost stavbe še manjša.
“S posegi na lastno pest ustvarjate izgube, ki jih v tistem trenutku še ne vidite”
Anže Babič zato lastnikom, ki prenavljajo prostore, svetuje, da najamejo usposobljenega strokovnjaka, ki razume, kako usodno je lahko odstranjevanje nosilnih elementov. “Mnenje projektanta v primerjavi s celotno investicijo verjetno ni tako drago. S tem, ko naredite stavbo potresno manj varno, ustvarjate izgube, ki jih v tistem trenutku ne vidite. V primeru potresa boste imeli bolj poškodovano stavbo in te poškodbe boste morali sanirati, kar pa stane.”
Kako varna je stavba, v kateri živite, lahko preverite tudi z aplikacijo POTROG, vendar gre le za okvirno in informativno oceno, ki ne more nadomestiti ocene strokovnjaka na terenu.
Babič meni, da bi bilo v Sloveniji v prihodnosti smiselno uvesti potresne izkaznice, “in takrat bo manj varna stavba tudi manj vredna”. Povedal je, da to ne bi smel biti glavni razlog, ki bi ljudi motiviral, ampak če jih, je po njegovem mnenju o tovrstnih izkaznicah smiselno razmisliti.
“Upam, da jih bomo enkrat uvedli, da bodo ljudje vedeli, v kako varni stavbi živijo.” Številk o tem, koliko ljudi je o tem informiranih, nima, vendar je na podlagi televizijskih oddaj in pogovorov z znanci prepričan, da je številka majhna. “Te informacije niso samo potrebne, ampak bi bile tudi poštene. Nepremičnine najemamo in kupujemo neinformirani, ne da bi se zavedali, kako potresnovarne so.”
Z uvedbo potresnih izkaznic se strinja tudi direktor zbornice gradbeništva Gregor Ficko. “Potresna ogroženost je veliko bolj nevarna kot pa energetska ogroženost, kjer gre za izgubo energije in posledično strošek. Pri potresni ogroženosti so ogrožena življenja, gre za bistveno razliko,” je poudaril.
Da bi pridobili relevantne informacije, bi morali po mnenju Babiča in Ficka narediti sistematično oceno potresne varnosti. “Seveda je za to potreben čas, vendar s tem, ko odlašamo, samo podaljšujemo ta čas, v katerem bi lahko že našli sistemske rešitve. Lotiti se jih je treba takoj, se moramo pa hkrati zavedati, da jih ne bomo mogli urediti čez noč,” je povedal Babič.
Ficko se zaveda, da gre za relativno drag projekt, “vendar mislim, da so človeška življenja bolj pomembna kot pa cena analize in uvedbe sistema”. Nekaj podatkov po njegovih besedah imamo, nujno bi morali preveriti stanje objektov, ki so bili zgrajeni pred letom 1980, ko so začeli veljati strožji gradbeni predpisi. “Treba bo začeti analizirati stanje, to bi morala biti nacionalna naloga, pri kateri bi sodelovali pristojna ministrstva, zavod za gradbeništvo, projektantska podjetja, torej vsi, ki so relevantni pri ocenjevanju, določanju, sprejemanju in izvajanju ukrepov za potresno varnost.”
Tudi Kržan z zavoda za gradbeništvo meni, da je beleženje in utrjevanje potresno manj odpornih stavb nujno in v prvi vrsti naloga države. “To je cilj, ki bi ga morali v Sloveniji načrtno zasledovati. Za zmanjšanje potresne ogroženosti in tveganj škode bi morali odločevalci v preventivnem obdobju potresnih ciklov bolj aktivno pristopiti k reševanju problematike.”
Ocenila je, da obstajata dva načina, kako bi se tega lahko lotili. Na eni strani bi morala država lastnike spodbujati, da bi poskrbeli za varnost svoje nepremičnine. Na drugi strani pa bi po njenih besedah država morala predstavljati zgled in odgovorno ravnati (ter utrjevati) najbolj kritične stavbe, ki jih upravlja sama.
Če se na tem področju ne bo nič spremenilo, bodo številni Slovenci po mnenju Ficka še naprej živeli v lažnih mehurčkih, “kot da živijo v varnem okolju, kar sploh ni nujno res”.
Kdo – če kdo – (nevarne) prenove nadzira?
Dejstvo je, da laik v primeru prenove nepremičnine ne more oceniti, ali je denimo stena nosilna ali ne, to je naloga usposobljenega strokovnjaka − statika. V večstanovanjskih stavbah morajo stanovalci upoštevati stanovanjski zakon, ki določa, da je nosilna konstrukcija skupna last vseh etažnih lastnikov. Kar v praksi pomeni, da morate za vsak poseg v konstrukcijo pridobiti soglasje prav vseh lastnikov, v realnosti pa lastniki žal pogosto to počnejo ne le brez soglasja, temveč celo brez vednosti drugih lastnikov.
Za vsak poseg v nosilno konstrukcijo je treba izdelati tudi projekt in pridobiti gradbeno dovoljenje, saj vsak poseg v konstrukcijo, kot opozarjajo na zavodu za gradbeništvo in ministrstvu za naravne vire in prostor, vpliva na notranje sile. “Če na primer v nosilnem zidu naredimo novo odprtino, se bodo notranje sile preusmerile na preostanek zidu, kjer se bodo zato povečale. Če so povečane notranje sile prevelike, nastanejo razpoke, v skrajnem primeru se zid lahko poruši.”
Ob tem svarijo, da so tovrstne spremembe večinoma nepovratne: “Če novejšo vratno odprtino pozneje zazidamo, se notranje sile vanjo ne bodo ‘vrnile’.”
V fotogaleriji spodaj si poglejte primere nespametnih gradbenih del, ki so ogrozila varnost stavb.
Veljavna zakonodaja pri vsakem posegu v nosilno konstrukcijo zahteva strokovni nadzor, nad pravilnostjo in zakonitostjo gradnje pa bdijo tudi gradbeni inšpektorji. Preverjajo tudi, ali je “investitor pred izvedbo manjše rekonstrukcije pridobil pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva oziroma arhitekture” ali pa je pisno potrditev, s katero zagotavlja, da poseg ne bo poslabšal mehanske odpornosti in stabilnosti objekta, pridobil po končani gradnji.
Če ni tako, lahko namreč gradbeni inšpektorji kršitelju izdajo več tisočakov težko globo. A vprašanje je, v koliko primerih inšpektorji vedo, da nekdo v lastnem stanovanju ali hiši (usodno) posega v nosilno konstrukcijo.
Po mnenju direktorja zbornice Ficka je inšpekcija dokaj nemočna, “saj je vstop v lastnino dovoljen le pod posebnimi pogoji, ki pa z gradbenimi posegi nimajo prav veliko”. Povedal je, da bi morala gradbena inšpekcija nadzor zapeljati v drugo smer in sama, kolikor je to v njeni pristojnosti, začeti preverjati in raziskovati, kakšno je stanje potresne varnosti objektov.
“Državi in drugim, ki bi morali sodelovati pri pripravi potresnih izkaznic, bi morala pomagati. Treba je združiti vse sile, saj smo v zadnjih dveh letih dobili dovolj opominov oziroma sporočil – Petrinja na Hrvaškem, Turčija, Sirija, tudi potres na Krku pred nekaj tedni je dobro stresel Ljubljano. Mislim, da so to stvari, ki se jih ne izplača jemati z levo roko oziroma po principu, ‘saj to se pa nam ne more zgoditi’. Prav takrat, ko razmišljamo tako, se tovrstne nesreče zgodijo. Imeli smo dovolj izkušenj s potresom v Posočju in Ljubljani, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo leta 1895. In s temi stvarmi se ne heca,” je posvaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje