Kako omiliti pritisk turizma v Triglavskem narodnem parku? Direktor predstavil načrt

Direktor javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) Uroš Brežan je županom zgornje Gorenjske in Posočja na današnji koordinaciji v Žirovnici predstavil osnutek načrta upravljanja TNP za prihodnje desetletno obdobje. Razprava je bila vezana predvsem na velike turistične obremenitve, župani pa so opozorili tudi na izzive gozdarstva in vodnih virov.

Kot je povedal Brežan, je skupaj z ekipo sodelavcev današnjo priložnost izkoristil za podrobnejšo predstavitev dokumenta županom. Osnutek upravljavskega načrta za obdobje od 2027 do 2036 je namreč trenutno v rokah lokalnih skupnosti, ki imajo do sredine septembra čas, da nanj podajo svoje pripombe. Sam sprejem načrta pa Brežan na vladi pričakuje prihodnjo pomlad.

Pojasnil je, da je bila današnja razprava še pod vtisom letošnjega poletja, kjer se v Julijskih Alpah in še posebej na zavarovanem območju parka čuti velik pritisk turizma na naravne vrednote. Med prioritetami je tako tudi usmerjanje obiska in upravljanje naravnih vrednot zaradi varstva narave in kvalitete življenja lokalnih prebivalcev.

"Dokument, ki ga sprejemamo, je priložnost, da razmislimo, kam bi radi prišli v 10 letih glede obiska in varstva naravne ter kulturne dediščine. To sta dve prioriteti, zaradi katerih je bil park tudi ustanovljen. Poleg tega sta tu seveda še ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj," je dejal Brežan.

S problemi se bomo lahko spopadli samo skupaj

Od lokalnih skupnosti pričakuje konkretne pobude in pripombe, kako upravljavski načrt še izboljšati, da se bodo lahko skupaj čim bolje soočili z izzivi, ki jih sedanji trenutek in prihodnost prinašata. "Skupno sporočilo, ki ga razumemo vsi, ki smo bili danes na sestanku, je, da se bomo s temi problemi, ki presegajo zmožnosti ene institucije, lahko spopadli samo skupaj," je poudaril Brežan.

Kranjskogorska županja Henrika Zupan je ocenila, da je v predlogu upravljavskega načrta kar nekaj dobrih ukrepov, župani pa pogrešajo, da bi bilo malo več pozornost namenjene prebivalcem parka oziroma tistim, ki v parku opravljajo dejavnosti, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo.

Na to je opozoril tudi bohinjski župan Jože Sodja, ki je dejal, da je eksploatacija gozdov v prvih varstvenih območjih praktično nemogoča. Posebej pa je izpostavil, da je treba v načrt vključiti tudi vodne vire oziroma razpolaganje s pitno vodo. Skrbi ga namreč, da bo v prihodnje na tem področju prihajalo do težav, večina njihovih vodohranov pa je v parku.

Župani so predstavnike javnega zavoda TNP opozorili tudi na to, da bi ob usmerjanju in umirjanju obiska znotraj parka, lahko prišlo do večjih težav in pritiska izven meja samega parka. "Apeliramo na javni zavod, naj to upošteva," je dejala kranjskogorska županja, ki meni, da je tudi za nekatera območja izven parka treba izračunati nosilno zmogljivost.

"Nujna je analiza, koliko ljudi park in pa tudi njegovo obrobje lahko preneseta. Vemo, da dnevne migracije prihajajo iz okoliških krajev, denimo iz Žirovnice, kjer so sobe cenejše. Zato so turisti nastanjeni tam, nato pa gredo z avtomobilom v Bohinj, na Bled ali v Kranjsko Goro. Treba bo razmišljati o tem, kako jih na trajnostni način pripeljati do destinacij," je dejal Sodja.