Po oceni Slovenske karitas je bilo v poplavah huje prizadetih vsaj 4.000 stanovanj oziroma hiš, ki nujno potrebujejo pomoč. Doslej so zbrali več kot 1,6 milijona sredstev, traja pa vsaj mesec dni, da je denar, zbran s SMS-sporočili, tudi na voljo. Pomagate lahko na več načinov: ali z darovanjem denarja ali prostovoljnim delom.
Na novinarski konferenci Karitasa so sodelovali generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje in Miha Tomšič s centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Karitas pomaga na različne načine glede na potrebe – v okolici Kamnika na primer dostavlja kosila, marsikje pomagajo pri čiščenju, na teren pa pošiljajo tudi razvlažilnike. “Stanje na terenu je različno, pomagamo, kjer moramo pomagati,” je dejal generalni tajnik Slovenske karitas Tomažič. Vsak dan je na voljo več kot 900 njihovih prostovoljcev, od tega 250 mladih, večinoma iz osrednje Slovenije. Pošiljajo jih na urejena delovišča, kjer jih nekdo sprejme. “Velja opozorilo – nič brez predhodne najave,” je opozoril.
Na območju Ljubljane in Kamnika je popolnoma uničenih 77 hiš oziroma stanovanj, skoraj 2.000 pa resneje poškodovanih. Na območju Podravske in Koroške je 51 popolnoma uničenih hiš, 437 pa res hudo poškodovanih in 636 zalitih kleti. Na območju Savinjske pa je 1.077 hudo poškodovanih stanovanj oziroma hiš. “Po naših ocenah je vsaj 4.000 hiš ali stanovanj resneje poškodovanih in potrebujejo pomoč,” je povedal Tomažič.
Doslej so zbrali več kot 1,6 milijona sredstev, v ta znesek pa ni vključen četrtkov koncert na RTV Slovenija. Od tega je 940.000 evrov direktno na transakcijskem računu in na voljo za uporabo. Preko SMS-sporočil je prišlo več kot 182.000 evrov, poslalo jih je več kot 20.000 ljudi. Podjetja so z donacijami prispevala 312.000 evrov, Nogometna zveza Slovenije (NZS) je darovala 160.000 evrov. Iz tujine je prišlo 60.000 evrov. Podjetja se odzivajo tudi z materialno pomočjo, je poudaril Tomažič, na primer z razkužili, mili, pa tudi nujnimi življenjskimi potrebščinami.
Denar med drugim zbira Rdeči križ. Prek bančnih transakcij in SMS-donacij je do zdaj zbral več kot milijon evrov. Po vsej Sloveniji je v teh dneh aktivnih več kot 1.000 prostovoljcev območnih združenj Rdečega križa Slovenije, ki nudijo pomoč bodisi v okviru svojih območnih združenj ali na najbolj ogroženih oz. prizadetih območjih.
Ljudje v teh težkih časih potrebujejo tudi pogovor, je poudaril generalni tajnik Karitas, zato se bodo trudili nuditi tudi psihološko podporo. “Tudi tistim, ki pomagajo, adrenalin dela 14 dni, tri tedne, potem pa nastopijo tudi druge stvari,” je opozoril.
Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, je poudaril, da je bilo na Koroškem zelo hudo. “Opažamo občudovanja vredno solidarnost. Še danes sta Mežica in Črna na Koroškem praktično nedostopni (z izjemo humanitarne pomoči). Sam sem bil tam dvakrat, brez vseh prostovoljcev, gasilcev in civilne zaščite, vojske ne bi šlo. Videl sem optimizem, včeraj pa se mi je že zdelo, da za ljudmi že prihaja stiska, začnejo se zavedati, kaj so preživeli,” je opozoril.
“Dotaknejo se nas težke zgodbe, ampak mi tam pomagamo, se slikamo, objavimo na družbenih omrežjih, dobimo številne všečke in gremo. Ampak ljudje morajo tam ostati in tam živeti. Če imate tam nekoga, ki ga poznate, ga pokličite, da bo videl, da ste tam z njim. Sicer pa pomagajte prek humanitarnih organizacij,” je sporočil.
Veliko povpraševanje na Koroškem je po škornjih, orodju, samokolnicah in čistilnih pripomočkih, pa tudi po papirnatih brisačah in higienskih vložkih.
Jože Kern, generalni tajnik Škofijske karitas Ljubljana, je ocenil, da je bilo na njihovem območju prizadetih približno 1.500 gospodinjstev, a zelo različno. Mnogi prostovoljci so bili tudi sami prizadeti v poplavah. “Verjamem, da se bo počasi pokazala utrujenost tudi pri nas,” je opozoril. Mogoče bo podati vlogo za pomoč, ki bo visoka nekaj sto evrov, omogočila pa jim bo tudi boljšo oceno, koliko ljudi je bilo dejansko afektiranih.
Na ljubljanskem delu je bila dostopnost prej vzpostavljena kot recimo na Koroškem, zato se čiščenje že približuje koncu, zdaj pa so na vrsti razkuževanje, adaptacije in gradbena dela.
Generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat pa je dejal, da na Celjskem, v Savinjski dolini in okolici Velenja vsak dan pomaga do 100 prostovoljcev, ki predvsem poročajo o veselju ljudi, ko pridejo na pomoč.
Od ene najhujših naravnih nesreč danes sicer mineva en teden. Katastrofalna ujma in poplave so prizadele velik del države, zdaj pa je v teku dolgotrajna sanacija.
Preverite, kako lahko pomagate. Odločite se lahko tudi za prostovoljstvo, v ponedeljek je dan solidarnosti in dela prost dan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.