Danes so se sindikati, ki zastopajo največ delavcev v javnem sektorju, odzvali na vladno dogovarjanje z zdravniki. Kot je dejal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je "vlada z dvigom plačnega stropa zgolj za zdravnike odprla sezono lova za izboljšanje plač vseh drugih". Predstavniki pogajalskih skupin javnega sektorja so poudarili, da zahtevajo enako obravnavo, v nasprotnem primeru napovedujejo zaostritev sindikalnega boja.
Predstavniki obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja so predstavili svoja pričakovanja in zahteve glede zvišanja plač v javnem sektorju.
“Vlada je v temeljih stresla plačni sistem, s to enostransko potezo zrušila razmerja med plačnimi skupinami in pod vprašaj postavila celoten obstoječ plačni sistem. To so morali vedeti, pa so vendarle to storili. Moj sklep je povsem preprost – ker jim je očitno povsem vseeno za posledice, ki bodo iz te enostranske poteze sledile. Povsem enoznačno je mogoče ugotoviti, da je vlada legitimirala vse sindikate, da za svoje članstvo zahtevajo enako,” je dejal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS).
“Ne nasprotujemo zvišanju plač zdravnikom in zdravnicam, temveč temu, da nekaj velja zgolj zanje, čeprav so tudi drugi upravičeni do tega. Vsi jih spoštujemo in cenimo, ni mogoče pa, da postanejo izjema in vse ostale potisnejo v podrejen položaj. Kar je naredila vlada. Sočasno pa naša zahteva 41 sindikatov po sistematičnem urejanju plačnega sistema ni prišla do seje vlade,” je o dvojnih vatlih spregovoril Štrukelj.
Sklic pogajanj v sredo
Jakob Počivavšek, predsednik Pergama, je dejal, da vlada v tem trenutku krši vsaj dva dogovora s sindikati javnega sektorja. “Krši svojo zavezo, da se bo pogajala o vrednosti plačnih razredov, čeprav so bili k temu pozvani. Namesto tega se selektivno pogajajo samo z nekaterimi skupinami,” je dejal. “V primeru, ko tista stran, ki je na vrsti za sklic pogajanj, teh ne skliče, lahko pogajanja skliče druga stran. Tako smo za naslednjo sredo ob 10. uri sklicali pogajanja z vladno pogajalsko skupino. Toplo priporočam, da se jih udeleži tudi predsednik vlade, ki mora kar nekaj stvari pojasniti,” je napovedal Počivavšek.
Med zahtevami sindikatov je, da se dvigne uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, kolikor je bil po Počivavškovih besedah najnižji dvig delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov. Prav tako bo njihova zahteva, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.
Zahtevajo tudi, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in sicer najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov na način, da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, da se torej, kot je pojasnil, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.
Spomnimo, kot smo razkrili včeraj zvečer, naj bi ministrstvo za zdravje sklenilo dogovor s predstavniki zdravnikov. Ta vsebuje dvig zdravniških plač, kar je bilo pričakovano, presenetljivo pa je v njem tudi predviden izstop zdravnikov iz plačnega sistema.
Sindikalne centrale so v preteklih tednih večkrat odločno nasprotovale ravnanju vlade, ki je zdravnike pri pogajanju o plačah obravnavala posebej. Zoper to so vložili zahtevo za presojo ustavnosti.
“Država deluje kot kmet, ki mu je ostala samo še ena krava, in jo tepe tako dolgo, da dobi čim več mleka,” je ponazoril Frančišek Verk, predsednik sindikata državnih organov Slovenije.
Vsi trije predstavniki pogajalskih skupin javnega sektorja so poudarili, da zahtevajo enako obravnavo kot zdravniki in zdravnice ter takojšnja pogajanja. V nasprotnem primeru pa: zaostritev sindikalnega boja.
Visokošolski sindikat se pripravlja na stavko
Danes je visokošolski sindikat sporočil, da je vladi poslal zahtevo, da se plač v visokem šolstvu uskladijo z novimi zdravniškimi plačami. Poleg tega od vlade zahtevajo tudi natančnejšo ureditev delovnih obveznosti, financiranje sobotnega leta in individualnih stroškov raziskovalnega dela ter še nekatere spremembe kolektivne pogodbe.
“Vladi smo sporočili, da bomo organizirali stavko zaposlenih na univerzah, če se pogajanja o dopolnitvah KPVIZ ne bodo začela v 30 dneh,” je zapisal predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič. Organi sindikata že začeli organizacijske priprave na stavko, če bo ta potrebna, je dodal.
Kaj bo storila vlada?
Včeraj so se predstavniki ministrstva za zdravje s sindikati, ki zastopajo zdravnike, dogovorili za zvišanje zdravniških plač. Zdravniki so pridobili šest oziroma sedem plačnih razredov. Izkušeni zdravniki se bodo lahko uvrstili v 63. plačni razred s 5.011 evrov osnovne mesečne bruto plače. Za zdaj je najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo javni uslužbenci, 57. plačni razred s 3.960 evrov osnovne mesečne bruto plače.
Hkrati se je ministrstvo za zdravje z zdravniškim sindikatom Fides dogovorilo za izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Sklenili so namreč, da bodo oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila zakonsko podlago za izstop. Po naših neuradnih informacijah bodo imeli zdravniki izrecno zapisano pravico do plačane stavke, če dogovor ne bo spoštovan.
Ta del dogovora je presenetljiv, ker je minister za zdravje dejal, da je izstop možen samo pod pogojem širokega družbenega konsenza.
Ministrstvo in Fides ne komentirata
“Vsebinsko pogajanj s sindikati ne komentiramo, dokler niso podpisani dokončni dogovori,” so nam odgovorili z ministrstva za zdravje. “Zagovarjamo stališče, da so za tvoren in konstruktiven pogajalski proces ključnega pomena interni pogovori, brez pritiskov javnosti. Ne glede na to pa zaradi različnih informacij, ki krožijo, pojasnjujemo, da sta se vladna in sindikalna pogajalska stran tekom pogajanj dogovarjali o plačah zdravnikov in zobozdravnikov v okviru obstoječega sistema. Pogovarjali pa so se tudi o oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog zakona, ki bo urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov,” so dodali.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa pojasnjuje, da pogajanja glede zdravniških plač še niso uradno zaključena in bi bilo do parafiranja vsebin preuranjeno karkoli komentirati.
Do izstopa iz enotnega plačnega sistema se mora po naših neuradnih informacijah opredeliti še vlada. Ministrstvo za zdravje pred pogajanji ni dobilo mandata, da se dogovori o njem. Poleg tega je za izstop potrebna sprememba zakonodaje. Kot smo poročali, sta ministrstvo za zdravje in Fides osnutek zakona, ki to prinaša, pripravila že lani jeseni. O tem se je na strani ministrstva pogajal Robert Cugelj, ki je z včerajšnjim dnem zapustil mesto državnega sekretarja na ministrstvu in danes začel delo v Diagnostičnem centru Bled. Na včerajšnjih pogajanjih je Cugelj po naših informacijah še sodeloval.
Zdravniške plače bi določali v razmerju do povprečne plače
Fides si za izstop iz enotnega plačnega sistema prizadeva že več let. Če bi se uresničil, bi bila naslednja pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe za zdravnike svobodnejša. Zdravniške plače namreč ne bi bile več vezane na razmerje do plač drugih javnih uslužbencev. Zdaj so na primer primerljive s profesorskimi in sodniškimi.
Fidesov načrt je, da bi bile zdravniške plače določene v razmerju do povprečne plače v državi. Povprečna mesečna plača trenutno znaša 2.084 evrov bruto oziroma 1.264 evrov neto.
Po naših neuradnih informacijah si v Fidesu želijo, da bi najslabše plačan zdravnik, zdravnik pripravnik, prejemal osnovno plačo v višini zneska povprečne plače v državi. Najvišja osnovna plača zdravnika pa bi znašala 3,5-kratnik povprečne plače, torej 7.294 evrov bruto oziroma 4.424 evrov neto mesečno. Pred leti je Fides želel, da bi bilo razmerje med povprečno plačo ter osnovno zdravniško plačo 1 proti 3.
Ministrstvo za javno upravo: Grožnje s stavko preuranjene
Na ministrstvu za javno upravo so ob današnjih odzivih sindikatov javnega sektorja na dosežen dogovor o zdravniških plačah zapisali, da so grožnje s stavko preuranjene. Prepričani so, da izzive lahko rešijo za pogajalsko mizo. Predlog glede usklajevanja vrednosti plač pa bo vlada predvidoma obravnavala na seji v četrtek. Ta predlog po naših neuradnih informacijah predvideva dvig vrednost plačnih razredov za tri odstotke. Tak dvig sindikatov ne bi pomiril. Kot so napovedali danes, so njihove zahteve precej večje. Pričakujejo enako kot zdravniki, ki so se jim plače povečale za približno četrtino.
Kot so na ministrstvu za javno upravo zapisali v odzivu na nekatere navedbe z današnje skupne novinarske konference pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja, vlada dogovora glede plač zdravnikov še ni obravnavala. “Vsekakor pa je minister za javno upravo Boštjan Koritnik kolege v vladi že pri obravnavi izhodišč za pogajanja, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, opozoril na posledično nezadovoljstvo preostalih sindikatov in demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah,” so poudarili.
Zapisali so še, da so nekateri očitki sindikalistov nenavadni. “Nekaj med njimi jih sodeluje na ločenih pogajanjih za zdravstvo, tam se zavzemajo za dvig plač za eno poklicno skupino, potem pa na centralni ravni prav to problematizirajo,” so pojasnili. Počivavšek se je namreč udeležil včerajšnjih pogajanj o zdravniških plačah. Vendar je, tako kot nekateri drugi sindikati, po naših informacijah tudi na pogajanjih izrazil nasprotovanje ločeni obravnavi zdravnikov.
Sindikalisti so bili na današnji novinarski konferenci kritični tudi do Koritnika. Štrukelj je namreč izpostavil, da Koritnik ne komentira pogajanj z zdravniki, čeprav je prvi pristojen za plače v javnem sektorju. “Očitno je padel v nek graben,” je dejal Štrukelj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje