Kako se nameravajo vladajoči izogniti nižjim izplačilom diplomatom v tujini

Posvet slovenske diplomacije (Foto: N1)

V diplomatskih vrstah je poleti zavrelo. Na dan je namreč prišlo, da se jim s spremembo zakonodaje, ki jo je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve očitno spregledalo, s 1. januarjem za delo v tujini obetajo nižja neto izplačila. Sedaj so v vladnih vrstah poiskali rešitev, da do tega znižanja ne bi prišlo – vnesli so jo v predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti.

Kot smo razkrili na N1, je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) spregledalo, kaj prinaša marca letos sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je ministrstvo za delo v medresorsko usklajevanje poslalo že sredi lanskega decembra. S tem zakonom je bil namreč črtan drugi odstavek 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz), ki je omogočal, da se pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. S črtanjem tega člena pa se bodo od 1. januarja 2024 ti prispevki plačevali od bruto plače, ki jo delavci v tujini dejansko prejmejo.

To naj bi veljalo tudi za javne uslužbence in torej med njimi največjo skupino, napoteno na delo v tujini – diplomate. Ker je njihova bruto plača v tujini bistveno višja kot njihova bruto plača v domovini, pa bi ob plačilu prispevkov iz dejanske plače v tujini prejeli precej nižje neto izplačilo kot doslej.

Ko smo ministrstvo za zunanje zadeve julija vprašali, ali so pristali na omenjeno spremembo, smo prejeli presenetljiv odgovor. “Uslužbenci ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki so napoteni na delo v slovenska diplomatska predstavništva in konzulate v tujini, prejemajo plačo na podlagi uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, ki izrecno določa, da je podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev plača, ki bi jo uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Sloveniji,” so navedli na MZEZ.

Zanemarili hierarhijo pravnih aktov

Na zunanjem ministrstvu so torej, kot smo poročali na N1, zanemarili hierarhijo pravnih aktov in uredbo postavili nad zakon. Na ministrstvu za delo, kjer so pridobili tudi mnenje vladne zakonodajne službe, se z razlago zunanjega ministrstva niso strinjali. “Uredba ne more biti nad zakonom. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo za vse zaposlene, ki so napoteni v tujino, obračunani enako, torej od dejanskih bruto plač. Diplomati niso izjema,” je za N1 julija dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

S takšno razlago so se strinjali tudi na ministrstvu za javno upravo. Poudarili so, da bo treba uredbo, na katero se je sklicevalo zunanje ministrstvo, uskladiti s spremenjeno zakonodajo. “Zaradi višje osnove za plačilo prispevkov bo strošek delodajalca za plačilo prispevkov višji. Hkrati pa bodo višji tudi prispevki javnega uslužbenca, kar bo imelo za posledico nižje neto izplačilo plače,” so navedli.

V diplomatskih vrstah je bilo mogoče že slišati negodovanje, nekateri diplomati so celo grozili, da se v primeru nižjih izplačil v tujino ne bodo odpravili.

V začetku avgusta se je nato odzvala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Napovedala je, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da neto plače slovenskih diplomatk in diplomatov po 1. januarju 2024 ostanejo na enaki ravni, kot so bile do sedaj. “V naslednjih dneh bom zato povabila pristojne ministre, katerih delokrogi pokrivajo plačno politiko javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, da se takoj po vladnih počitnicah sestanemo in najdemo skupno, vzdržno in dolgoročno rešitev za nastalo situacijo,” je sporočila Fajon.

Najprej enoletni zamik, nato sistemska rešitev

So našli takšno rešitev, smo sedaj vprašali zunanje ministrstvo. Odgovorili so nam, da je bila “sprejeta odločitev o zamiku izvajanja zakona o izvajanju čezmejnih storitev v delu, ki se nanaša na obračunavanje plač javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, za največ eno leto”.

Zamik naj bi prinesel zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti (Ziprs), ki je bil konec prejšnjega tedna poslan v parlamentarno proceduro. Ta v 80. členu določa, da se za javne uslužbence, ki so bili poslani na delo v tujino, prihodnje leto kot osnova za plačilo prispevkov še naprej šteje plača, ki bi jo ti prejeli za enako delo v Sloveniji. V obrazložitvi tega člena lahko preberemo vrsto utemeljitev, zakaj se zakon o čezmejnem izvajanju storitev za javne uslužbence ne uporablja. Med drugim so navedli, da evropski predpisi, na katerih temelji ta zakon, ne narekujejo spremembe pri plačilu prispevkov za javne uslužbence, ki opravljajo delo v tujini. Da pripravljalec zakona o čezmejnem izvajanju storitev ni imel v mislih javnih uslužbencev, naj bi po zapisanem v obrazložitvi Ziprsa izhajalo tudi iz tega, da v gradivu niso bile predvidene finančne posledice za proračun.

“Zaradi navedene spremembe je nastala pravna praznina, kot tudi nedoslednosti v sistemskih predpisih, ki urejajo plače javnih uslužbencev za delo v tujini. Pravno praznino je treba odpraviti oziroma uskladiti predpise, saj bi sicer lahko nastala nepopravljiva škoda posameznikom – javnim uslužbencem in državnim organom, ki napotujejo svoje uslužbence na delo v tujino,” je še navedeno v obrazložitvi predloga zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Na zunanjem ministrstvu sicer napovedujejo, da bo “ustrezno sistemsko rešitev, ki ne bo v škodo javnih uslužbencev”, poiskala medresorska komisija.

Kako se bo odzvalo gospodarstvo?

Izvzem javnih uslužbencev pa bi lahko vznemiril zasebni sektor. Kot so avgusta poudarili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), delodajalci vse od sprejema zakona o čezmejnem izvajanju storitev “vlado opozarjajo na problem dodatne obremenitve plač napotenim delavcem iz gospodarstva, vendar se politika ni zganila, dokler niso ugotovili, da imajo enak problem tudi javni uslužbenci”. V GZS so še spomnil, da so javni uslužbenci, napoteni na delo v tujino, deležni dohodninske olajšave, in to označili kot “ustavno sporno neenako obravnavo vseh zaposlenih”.

Kot smo poročali, so delodajalci že v dolgotrajni in naporni razpravi o črtanju drugega odstavka 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na Ekonomsko-socialnem svetu izrazili pričakovanje, da bodo dohodninske olajšave deležni tudi delavci iz gospodarstva, napoteni v tujino. Vendar pa jim vladna stran ni prisluhnila. Kot razlog je navedla, da država s svojim aparatom in s svojimi uslužbenci v tujini ne deluje na prostem trgu, zato je takšen ukrep zanje dovoljen.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.