Na izbrane zdravnike prebivalci Slovenije računamo, ko potrebujemo zdravstvene preglede in posege, bolniški dopust, zdravila ter medicinske pripomočke. Čeprav imamo pravico do izbranega zdravnika, ga mnogi ne morejo dobiti, vsaj ne blizu.
V Sloveniji je 132.000 oseb, največ doslej, brez izbranega družinskega zdravnika. Vsaj v Ljubljani se stanje še poslabšuje, zato se postavlja vprašanje, kaj storiti, če izbranega zdravnika izgubite.
Izbrani primarni zdravniki imajo v slovenskem zdravstvenem sistemu zelo pomembno vlogo, saj so tako imenovani vratarji, prek katerih pacienti vstopajo v postopek zdravstvene obravnave. Svoje opredeljene paciente izbrani zdravniki napotujejo na zdravstvene storitve, spremljajo njihovo okrevanje po posegih, jim odrejajo bolniške dopuste, pišejo recepte … Načelno bi moral imeti vsak zavarovanec svoje osebne izbrane primarne zdravnike, ki ga dobro poznajo in zato zanj dobro poskrbijo.
Kaj naj naredijo tisti, ki nimajo izbranega zdravnika?
Pacienti, ki so izbranega zdravnika nekoč imeli, na papirju ne bi smeli imeti velikih težav, saj bi jim moral storitve izbranega zdravnika nuditi zdravstveni dom, v katerem so prej imeli izbranega zdravnika. Če je bil njihov izbrani zdravnik zasebnik koncesionar, pa so zavarovanci obveščeni, kdo ga bo nadomestil.
To ne pomeni, da zavarovanci avtomatično dobijo novega izbranega zdravnika. Lahko se namreč zgodi, da v zdravstvenem domu, od koder je njihov zdravnik odšel, oziroma v zdravstvenem domu, ki je prevzel program koncesionarja, ni nobenega zdravnika, ki bi opredeljeval paciente.
Objavljamo seznam ambulant za paciente brez izbranega zdravnika
V tem primeru mora zdravstveni dom poskrbeti, da bo pacient, ki je izgubil izbranega zdravnika, dobil storitve pri enem od zdravnikov, ki so na voljo, ko pacient storitve potrebuje.
Ni pa povsem jasno, koliko časa so zdravstveni domovi dolžni na tak način skrbeti za neopredeljene paciente. Po nekaterih informacijah je to dve leti od zdravnikovega odhoda, saj toliko časa zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje zdravstvenemu domu pavšal za paciente, ki so bili opredeljeni pri zdravniku, ki je odšel.
Vendar so nam na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zatrdili, da dveletne omejitve v resnici ni. Zdravstveni dom je po njihovem dolžan za neomejen čas zavarovanim osebam zagotavljati storitve, še posebej nujne in neodložljive, kamor sodi tudi izdaja napotnic, receptov za zdravila in bolniških listov.
Poudarili so, da ambulante družinske medicine niso financirane samo s pavšalom na podlagi števila opredeljenih pacientov. Zdravstveni dom dobi tudi plačilo za storitve, tudi tiste, ki jih opravijo družinski zdravniki. Od letos se vse zdravstvene storitve plačujejo količinsko neomejeno, pravijo na ZZZS. Odprava količinske omejitve za plačilo storitev bo veljala najmanj do konca leta 2024 in največ do konca leta 2025, piše v zakonu.
Večje težave kot ljudje, ki so izgubili izbranega zdravnika, pa bi utegnili imeti tisti, ki izbranega zdravnika iščejo prvič, na primer tujci, ki bivajo pri nas. Ti naj se praviloma obrnejo na zdravstveni dom ali koncesionarja, ki je najbližji njihovemu prebivališču, svetujejo na ZZZS. Vendar v resnici zdravstveni domovi praviloma ne sprejmejo zavarovanca samo na podlagi bližine bivališča, pravi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki nudi pomoč tudi tujim delavcem. “Vsakič je treba poiskati izbranega zdravnika, ki opredeljuje paciente, pa tudi če je za to treba iz Ljubljane v Litijo ali Portorož,” pojasnjuje.
Kako poiskati izbranega zdravnika?
Tudi sicer je po mnenju mnogih v praksi bolje, če ima zavarovanec izbranega osebnega zdravnika, kot če mora vsakič k drugemu zdravniku. Ne nazadnje je pravica do izbranega zdravnika zapisana v zakonu, mladoletne osebe pa ga celo morajo imeti.
Na področju zdravstvenega varstva otrok Slovenija nima velikih težav, saj 39 odstotkov otroških in šolskih zdravnikov ne dosega norme, nad katero lahko zavračajo paciente. Vseeno pa je brez izbranega zdravnika po zadnjih podatkih skoraj 20.000 mladoletnih.
Odraslih brez izbranega zdravnika pa je več kot 100.000. Med družinskimi in splošnimi zdravniki, ki opredeljujejo paciente, jih norme ne dosega samo 11 odstotkov. V Ljubljani takšnih zdravnikov ni, v Mariboru in Kopru pa je samo po en. Prebivalci glavnega mesta najbližjega družinskega zdravnika, ki jih ne sme zavrniti, najdejo v Horjulu.
Seznam družinskih zdravnikov s podatki, ali dosegajo normo opredeljenih pacientov, objavlja ZZZS. Ekipa Sledilnika pa je na podlagi teh podatkov izdelala pregleden zemljevid, ki je dostopen na tej povezavi.
Čeprav na papirju nihče ne bi smel ostati brez storitev izbranega zdravnika, sploh kadar so neodložljive, pa v resnici očitno ni tako. Na to kaže tudi stanje na urgencah, ki še nikoli niso bile tako obremenjene.
Zadnjih nekaj vlad je poskušalo z različnimi ukrepi zmanjšati težavo neopredeljenih pacientov, a so bile večinoma neuspešne. Najpogosteje so zdravnike finančno spodbujale k opredeljevanju večjega števila pacientov, in to počne tudi sedanja vlada. Njen način pa je nekoliko drugačen od prejšnjih, saj bodo zdravniki, ki dosegajo normo, prvič dobili dodatno plačilo za vsakega pacienta, ki ga opredelijo. Zato so nekateri optimistični, da bo tokratni poskus uspešnejši od dosedanjih.
Poleg tega je vlada naložila zdravstvenim domovom, kjer ni zdravnikov, ki še opredeljujejo paciente, da morajo organizirati ambulanto za neopredeljene. Zdravniki, ki bodo delali v teh ambulantah, ne bodo opredeljevali pacientov, bodo pa nudili storitve, ki jih sicer opravljajo izbrani zdravniki.
Ambulante za neopredeljene so začasna rešitev, obstajale naj bi, dokler ne bo dovolj družinskih zdravnikov, je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. “Po naših preliminarnih izračunih bi verjetno take ambulante delovale tri leta, potem pa bi se moralo število izravnati,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje