Sporni kitajski USB-ključki, ki so sprožili alarm, so bili tudi najcenejši

Ob razkritjih, da so v javni upravi kupili večje število kitajskih USB-ključkov, na katerih je nameščen zlonamerni črv, ki bi hekerjem olajšal potencialen kibernetski napad, se je odprlo tudi vprašanje, kako je mogoče, da so državni organi sporne USB-ključke kot po tekočem traku na veliko kupovali pri istem ponudniku.

Koliko in kateri državni organi so od proizvajalca, ljubljanskega podjetja Extra Lux, kupovali okužene kitajske USB-ključke, pristojni še ne razkrivajo. Po naših informacijah pa naj bi šlo za kar okoli 20 državnih ustanov, tudi ministrstva in državne agencije.

Na seznamu tistih, ki so od Extra Luxa nabavili večje število USB-ključkov, po poročanju portala Necenzurirano najdemo tudi nekatera pomembna državna podjetja, kot so Slovenske železnice, pa denimo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki zastopa bolnišnice in zdravstvene domove.

USB-ključke ponujalo po nižji ceni od konkurentov

Podjetje Extra Lux, ki ga lastniško obvladuje Marjan Dermastija, je že več let pogodbeni partner ministrstva za javno upravo (MJU). Avgusta lani ga je MJU med tremi ponudniki ponovno izbralo za dobavitelja pisarniškega materiala in galanterije, saj je za območje Ljubljane in Maribora oddalo najnižjo ponudbo. Za Ljubljano je oddalo skoraj za polovico nižjo ponudbo od konkurentov.

A kot pojasnjujejo na MJU, ki ga vodi Franc Props, obstoječa krovna pogodba s podjetjem Extra Lux ne zajema naročanja USB-ključkov. Ti prav tako niso bili vključeni v prejšnje javno naročilo (krovna pogodba zanj je prenehala veljati novembra lani), so pa bili lahko na predlog posameznih državnih organov v določenem obsegu v skupno naročilo vključeni kot dodatni artikli pisarniškega materiala.

Kot so za N1 dodatno pojasnili na MJU, to ne pomeni, da so morali vsi državni organi USB-ključke kupovati pri podjetju Extra Lux, ampak so jih lahko tudi sami naročali tudi pri drugih ponudnikih. Po navedbah nekaterih naših sogovornikov iz vladnih vrst pa naj bi Extra Lux posle dobival zato, ker so bile njegove ponudbe cenejše od konkurentov.

Na MJU ob tem zatrjujejo, da nimajo podatkov o nabavah USB-ključkov različnim javnim naročnikom. Kot poudarjajo, te nakupe izvajajo naročniki sami in neodvisno od ministrstva. Tako je bilo tudi v primeru okuženih kitajskih USB-ključkov, ki jih je računsko sodišče kupilo neposredno pri dobavitelju, navajajo na MJU.

Na računskem sodišču znova izbrali Extra Lux

Z vprašanjem, zakaj so za nakup USB-ključkov izbrali ravno podjetje Extra Lux, smo se obrnili na računsko sodišče, ki ga vodi Jana Ahčin. Odgovorili so nam, da se je računsko sodišče pridružilo skupnemu javnemu naročilu, ki ga je izvedel MJU, ob izvedbi naročila pa je bil objavljen katalog izdelkov, na katerem ni bilo USB-ključkov.

Ker sklenjena krovna pogodba med drugim določa, da posamezniki naročniki v določenem obsegu lahko naročajo tudi izdelke, ki jih ima dobavitelj v svoji redni ponudbi izven pogodbenega predračuna, je računsko sodišče USB-ključke kupilo na podlagi neposredne pogodbe oziroma izven kataloga – kot izdelek, ki ga ima dobavitelj v svoji redni ponudbi.

"MJU po sklenitvi krovne pogodbe, na podlagi katere naročniki naročamo blago, nima nobene vloge pri nabavi," poudarjajo na računskem sodišču in pojasnjujejo, da so USB-ključke naročili pri podjetju Extra Lux, ker so imeli z njim sklenjeno neposredno pogodbo.

Ob tem so pojasnili, da so maja letos oddali novo naročilo za nakup USB-ključkov v vrednosti do 1.000 evrov, pri čemer so upoštevali navodilo, naj pridobijo vsaj dve ponudbi. Ponovno je bil najcenejši in zato izbran Extra Lux, USB-ključki iz omenjene dobave pa niso bili okuženi, so poudarili na računskem sodišču.