Menu Item
Kot tretji tuji voditelj je Slovenijo na povabilo premierja Roberta Goloba obiskal hrvaški premier Andrej Plenković. Srečala sta se na delovnem srečanju na Brdu pri Kranju, kjer sta na kratko spregovorila o gospodarskem sodelovanju, energetiki in migracijah, pa tudi Zahodnem Balkanu in arbitraži. "Pripravljeni smo rešiti vprašanje meje in razmejitve tudi na morju," je dejal premier Plenković, premier Golob pa je zatrdil, da o zasebni tožbi slovenskih ribičev, ki so se zaradi hrvaških kazni obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice, nista govorila.
Na Brdu pri Kranju sta se na delovnem srečanju sestala hrvaški in slovenski premier Andrej Plenković ter Robert Golob. Kot smo poročali, je šlo za težko pričakovano srečanje, na katerem sta premierja spregovorila o gospodarskem sodelovanju, energetiki in migracijah, pa tudi o stanju na Zahodnem Balkanu s poudarkom na Bosni in Hercegovini ter dialogu med Prištino in Beogradom.
Po pogovorih in delovnem kosilu sta oba premierja stopila pred novinarje. Po besedah slovenskega premierja Goloba je bil delovni sestanek med predstavniki dveh prijateljskih držav “lep, sproščen in pozitiven”. Namen sestanka je bila med drugim tudi priprava prihajajočega uradnega obiska v Zagrebu. “Teme, ki smo jih odpirali, so bile številne z enim samim namenom: ugotoviti, katere teme lahko zapremo na naslednjem v tem primeru uradnem srečanju.”
Na sestanku so ugotovili, da so izpolnjeni vsi pogoji in usklajena besedila, da lahko ob prvi točki podpišejo sporazum o solidarnosti med obema državama na področju energetike, predvsem na področju plinskih povezav. Premierja sta se prav tako pogovarjala o razširitvi plinskega terminala na Krku na način, da bi postal vozlišče za centralno Evropo. “Tukaj obstaja zelo velik skupen interes, da do takšnega projekta pride,” je poudaril Golob in spomnil na zavezo EU, da diverzificira svojo dobavo plina. Po Golobovih besedah so možne partnerice mediteranske države, denimo Egipt, od koder bi utekočinjen zemeljski plin lahko dostavljali za Krk.
“Razširiti moramo plinovode, ki obstajajo, trase so jasne. Proti Sloveniji, od Slovenije proti Avstriji in Nemčiji, iz Hrvaške do Madžarske proti Bosni in Hercegovini,” pa je ponazoril hrvaški premier Plenković. Hrvaška projekt povečanja zmogljivosti terminala – po trenutnih načrtih je predvideno povečanje z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno – že izvaja.
Zgledno sodelovanje v Krškem
Premierja sta govorila tudi o “zglednem” sodelovanju pri jedrski elektrarni Krško. “Obstaja interes na obeh straneh, da pride do realizacije novega bloka, je pa danes glavna tema prav na področju jedrskih tehnologij, ali bo EU uspela to tehnologijo uvrstiti med čiste tehnologije in zagotoviti sredstva za razvoj te jedrske energije,” je dejal Golob in poudaril, da obstaja strinjanje, da je na tej točki tudi na evropskem nivoju treba nadaljevati.
Na področju sodelovanja pri migracijah sta premierja ugotovila, da ob vstopu Hrvaške v schengensko območje v Sloveniji beležimo porast nezakonitih migracij. “Imamo isti interes kot Hrvaška, da nad temi nezakonitimi prehodi vzpostavimo nadzor,” je dejal Golob in poudaril, da sta tako Slovenija kot Hrvaška tranzitni državi.
“Naš predlog gre, da trilateralno skupaj z državo, ki je v resnici destinacija (v tem primeru Italijo) vzpostavimo tak nadzor nad koridorjem, ki bo vzpostavil preglednost, kaj se na tem koridorju dogaja.” Po Golobovih besedah bodo predlog pripravili hitro, morda celo pred naslednjim srečanjem premierjev v Zagrebu.
Tudi hrvaški premier Plenković je prikimal potrebi skupnega evropskega odgovora na nezakonite prehode meja Evrope. Zunanjo schengensko mejo po njegovih besedah varuje 6.700 hrvaških policistov, postavitev kakršnekoli ograje na hrvaško-bosanski meji pa je za Zagreb nesprejemljiva. Na drugi strani meje živijo Hrvati, je bil jasen Plenković.
O ribičih se premierja nista pogovarjala
Na novinarski konferenci sta hrvaški in slovenski premier odgovarjala tudi na vprašanje o arbitraži in slovenskih ribičih, ki so se zaradi hrvaških kazni obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Glede tega so stališča obeh držav jasna, je na vprašanje o arbitraži odgovoril slovenski premier Golob. “Za Slovenijo je arbitraža dejstvo, od katerega niti ne moremo niti ne želimo na noben način odstopiti. K temu nas ne zavezuje samo notranja zakonodaja, ampak tudi stališče mednarodnega sodišča,” je dejal.
“Slovenija je v skladu s svojo zakonodajo na eni strani zavezana, da asistira ribičem, na drugi strani je tudi zavezana temu, katere postopke sme in ne sme izvajati,” pa je premier Golob komentiral vprašanje ribičev. Poudaril je, da zakon o meji na morju določa vsa dejanja Slovenije. “Ne moremo delovati izven zakonodaje in se bomo tega tudi držali,” je dejal in poudaril, da je omenjena tožba zasebne narave in o njej premierja danes nista govorila.
Hrvaški premier Plenković je dejal, da se stališče do razmejitve med Slovenijo in Hrvaško ni spremenilo. “Hrvaška se je povlekla iz arbitraže, vsi vedo, kakšni so bili razlogi. Mislimo, da je bil kompromitiran arbitražni proces in smo pripravljeni rešiti vprašanje meje in razmejitve tudi na morju,” je dejal Plenković.
Na vprašanje o tožbi in ribičih je hrvaški premier odgovoril, da ne vidi velikih možnosti za uspeh tožbe. “Predlagamo rešitev, ki naj bi na pragmatičen način razbremenila slovenske in hrvaške ribiče od teh kazni, ki jih sicer trenutno finančno ne bremenijo, ker obe vladi že nekaj let pokrivata stroške v zvezi s temi procesi. Mislim, da moramo pomagati tistim, ki vsak dan lovijo na svojih tradicionalnih območjih in najdi rešitev, dokler ne rešimo vprašanja razmejitve.”
Državi si bosta izmenjali podatke
Na gospodarskem področju sta premierja spregovorila predvsem o položaju energetskih družb na obeh trgih. “Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem smo šli v regulacijo cen in danes se pojavljajo različni zahtevki energetskih družb po kompenzaciji izgub s tega naslova,” je navedel slovenski premier in dodal, da sta se s Plenkovićem dogovorila za sodelovanje pri vzpostavitvi mehanizma, ki bo pravičen do vseh zahtevkov energetskih družb.
“Izmenjali si bomo podatke, kar evropska zakonodaja tudi dovoljuje,” je navedel Golob. “Verjamem, da bomo na ta način tudi pri sodelovanju z evropskimi institucijami uspeli vsem gospodarskim družbam kompenzirati vse upravičene stroške, ki nastajajo in niso vključeni v prodajnih cenah.”
Hrvaški premier Plenković je poudaril, da v sedmih letih, odkar je na položaju premierja, odnosi s Slovenijo nikoli niso bili političen problem. Spregovoril je o pomenu gospodarskega partnerstva med državama, pa tudi na področju turizma. V prvih treh mesecih je več kot 90 tisoč Slovencev obiskalo Hrvaško, kar je 30 odstotkov več kot leto dni pred tem.
O procesu razširjanja EU, reformah na Zahodnem Balkanu in vojni v Ukrajini imata premierja po besedah hrvaškega predsednika vlade podobne poglede.
Premier Golob je pozdravil tudi obisk nekdanjega premierja Janeza Janše v Kijevu. “Obisk sem pozdravljal že prvič in ga tudi drugič,” je dejal in namignil, da bi se lahko na delovni obisk v ukrajinsko prestolnico odpravil s hrvaškim kolegom.
Slovenski premier je Plenkovića ob 12. uri pričakal in sprejel na Gradu Brdo, srečanje sta nadaljevala s pogovorom na štiri oči in neformalnim sprehodom, čemur je sledilo delovno kosilo obeh predsednikov vlad z delegacijama. Slednjega se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je na Twitterju izrazila veselje, da je lahko s hrvaškim ministrom za zunanje in evropske zadeve Gordanom Grlićem Radmanom delila nekaj pogledov o dvostranskih vprašanjih in aktualnih razmerah v svetu.
Kot zapisano se bosta premierja v prihodnjih mesecih srečala še enkrat, tokrat na Hrvaškem. Na tem srečanju bo pričakovati tudi bolj konkretne dogovore med predstavnikoma obeh držav.
Obisk hrvaškega premierja je tretji uradni obisk tujega voditelja na povabilo premierja Goloba. Februarja sta Slovenijo obiskala španski premier Pedro Sánchez in luksemburški premier Xavier Bettel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje