Strma rast cene žita: Na udaru bo tudi perutnina, prašičereja in govedoreja

Po začetku vojne v Ukrajini so se močno dvignile cene žit in oljnic, kar močno vpliva na velik nabor izdelkov. "Za visoke cene moke nismo krivi kmetje," je o vplivu na slovenski trg s hrano dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Prepričan je, da je treba preučiti vse ukrepe, ki omejujejo kmete. Ob tem zahtevajo tudi poštene odkupne cene.

Po začetku ruske invazije na Ukrajino se je močno pospešila rast cene pšenice, ob tem so se podražili tudi energenti. Podražitev žit in oljaric se preliva v velik nabor izdelkov, najprej seveda v cene kruha, pekovskih izdelkov, testenin. Po velikem navalu na bencinske servise so se na začetku tedna na spletu pojavile objave uporabnikov, ki so poročali o primanjkovanju moke.

“Kmetje smo zelo zaskrbljeni nad razmerami. Za visoke cene moke nismo krivi kmetje. Kmetje smo lani poleti pšenico prodali po ceni slabih 20 centov za kilogram. Tisti, ki je lani to pšenico kupil in jo zdaj prodaja po tržnih razmerah, ima za to vso pravico. Se pa seveda lahko sprašujemo, zakaj to počne in ali gre tukaj za vojno dobičkarstvo. V vsaki vojni so vojni dobičkarji, in tako je tudi v tem primeru,” je uvodoma dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Nekateri kilogram pšenice zdaj prodajajo za 43 centov.

“Bolj skrb vzbujajoča je situacija pri oljaricah, kjer je Evropa zelo odvisna od Ukrajine. Ni znano, ali bo letos možno spravilo in kakšna bo letošnja jesenska setev. Vsaka država, ki omejuje trgovanje iz svoje države, se ravna po načelu dobrega gospodarja, da je treba najprej poskrbeti za svojo državo. To je povsem legitimno in to pogrešamo pri nas,” je dodal Žveglič.

Letošnja žetev bo draga

Po njegovem mnenju mora država hitro sprejeti ukrepe na področju samooskrbe in prehranske varnosti. “Razlika je ta, da lahko s prehransko varnostjo poskrbimo za polne police z uvozom. Če pa se to ne zgodi in doma nimamo dovolj svojih produktov, pa tudi na police ne moremo nič dati,” je dejal Žveglič. “Proučiti je treba vse ukrepe, ki kmete omejujejo, in treba jim je dovoliti možnost do dela. Možnost proizvajanja hrane za na trg. Če smo med epidemijo kmetje nosili glavno breme prehranske krize na račun nižanja odkupnih cen, tega zdaj nismo več pripravljeni storiti,” je še dodal Žveglič. Letošnja žetev bo po njegovih besedah draga, je pa pozdravil odločitev vlade, da omeji cene naftnih derivatov. Žveglič je poudaril, da je zelo visoka tudi cena mineralnih gnojil. Kmetje so pripravljeni več delati, vendar pričakujejo ustrezno plačilo. Kot je spomnil Žveglič, kmetijski inštitut vsako leto izračuna proizvodne stroške in vsaj te stroške bi bilo potrebno pokriti s prodajo.

Po njegovem mnenju je treba odpraviti omejitve, koliko obdelovalnih površin morajo imeti kmeti prazne. Tako bi lahko povečali orne površine denimo z odpravo obvezne prahe in z dovoljenjem za obdelavo zemlje na območjih trajnega travinja. “Hitro bi lahko dobili 10.000 hektarjev posejanih oljnic, tako pa bi povečali samooskrbo z oljem in smo na varni strani,” je pojasnil.

Ob žitih in oljaricah bo posledično na udaru tudi perutnina, ker temelji na žitih, prašičereja in govedoreja. Pri žitih smo se zanašali na Madžarsko in Ukrajino, sedaj pa se bomo morali znajti sami. Kot je včeraj dejal kmetijski minister Jože Podgoršek, zaradi vojne v Ukrajini ni potrebe po kopičenju zalog hrane.

Dodatno skrb kmetom predstavlja tudi suša. “Padavin v bistvu ni bilo od novega leta, ni bilo niti snega, da bi pokril polja. Suša se že kaže na žitih,” je pojasnil Žveglič. A kmetje v tem trenutku nimajo kaj storiti, le upajo lahko na čimprejšnji dež, je sklenil.