Menu Item
Vlada napoveduje plačne reforme tako v javnem kot v zasebnem sektorju, zato je pričakovati, da bodo dvigu minimalne plače sledile tudi plače bolje plačanih delavcev. Trenutno povprečna plača v Sloveniji zaostaja za povprečjem Evropske unije.
Povprečna mesečna plača je po podatkih slovenskega statističnega urada 2.024 bruto in 1.317 evrov neto. Med leti 2014 in 2020 je realna povprečna plača, torej plača ob upoštevanju inflacije, rasla počasi, vedno za manj kot 4 odstotke na leto. V času epidemije se je, predvsem zaradi covidnih dodatkov v javnem sektorju, zelo dvignila, v zadnjem letu pa je zaradi inflacije kupna močna v Sloveniji precej upadla.
Slovenija je po povprečni plači malo za povprečjem Evropske unije, je pa prva med članicami, ki so v EU vstopile skupaj z njo ali pozneje. Podatki evropskega statističnega urada, ki jih navajamo spodaj, so nekoliko drugačni od podatkov slovenskega. Verjetno zato, ker evropski primerja dohodke polno zaposlenih delavcev.
Podobno se Slovenija uvršča tudi na lestvici držav EU po bruto družbenem proizvodu na prebivalca.
Mnogi trdijo, da je v Sloveniji razmerje med minimalno in povprečno plačo premajhno. V zadnjem času to največkrat povesta ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in minister za delo Luka Mesec.
Slovenija je po zadnjih podatkih, ki so iz leta 2018, prva v EU po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo ali pet odstotkov več. Takih je pri nas 16 odstotkov zaposlenih, sledijo ji Bolgarija, Romunija, Poljska in Francija. V drugih državah, za katere so dostopni podatki, je delež manj kot 10-odstoten, najnižji pa je v Španiji in Belgiji, kjer je manj kot enoodstoten.
Preberite tudi: Kakšna je minimalna plača v drugih evropskih državah (seznam)
Sanja Ajanović Hovnik je že na predstavitvi kandidature za ministrico menila, da je treba razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v javnem sektorju povečati. Ob uvedbi enotnega plačnega sistema pred petnajstimi leti je bilo razmerje 10,4 proti 1, zdaj je 4,7 proti ena.
Za mnoga delovna mesta, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, je osnovna mesečna plača manjša kot minimalna in zanje mora delodajalec doplačati razliko do minimalne plače. Osnovna plača je vseeno pomembna, saj je nanjo vezano plačilo za nadure in dodatke.
V javnem sektorju je trenutno 65. plačni razred najvišji, prinaša pa 5.663 evrov osnovne mesečne bruto plače. V njem so predsedniki države, vlade, državnega zbora in ustavnega ter vrhovnega sodišča. Aprila bo nastal še en, 66. plačni razred, v katerem bo plača za 4,5 odstotka večja kot v 65. Takšna je namreč razlika med plačnimi razredi v javnem sektorju.
S plačno reformo, ki naj bi bila oblikovana letos, želi ministrica dvigniti najnižje osnovne plače v javnem sektorju na znesek minimalne plače. Po njenih besedah obstaja konsenz, da bi se med najnižjo in najvišjo plačo določilo razmerje 1 proti 7. Minimalna plača trenutno znaša 1.203 evre bruto mesečno, torej bi bila najvišja 8.424 evrov bruto ali za skoraj 3.000 evrov več kot zdaj.
Preberite tudi: Ministrica Ajanović Hovnik pojasnjuje, kako bo uredila divji zahod pri plačah v javnem sektorju
Vlada nima pristojnosti za določanje plač v zasebnem sektorju, razen seveda minimalne plače. Zaradi prepričanja, da so tudi v gospodarstvu plače nad minimalno prenizke, je minister Mesec napovedal, da bo vlada letos pomagala sindikatom in delodajalcem v zasebnem sektorju o spremembah kolektivnih pogodb, ki bi bile podobne predvidenim spremembam v javnem sektorju. Torej, da bi se povsod najnižje osnovne plače dvignile na raven minimalne, hkrati pa bi se povečale tudi ostale plače.
Poglejte tudi pogovor z Luko Mesecem o tem, kako bomo delali in kaj bo z našimi plačami in pokojninami
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje