Z reformo plačnega sistema v javnem sektorju želimo dvigniti plače v spodnji tretjini plačne lestvice, ki so zdaj pod minimalno, ter zmanjšati kompresijo plač, ki nas potiska v uravnilovko, pravi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Izhodišča za reformo v sredo predstavlja koaliciji, sledi potrjevanje na vladi in nato začetek pogajanj s sindikati. Ministrica poleg plačne reforme in sprememb sistemizacije glavni cilj za letošnje leto vidi v pripravi rešitev za modernizacijo in digitalizacijo javne uprave.
Ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik, se loteva priprave sprememb uslužbenskega sistema v javni upravi (sistemizacije delovnih mest in pogojev za posamezno delovno mesto) ter reforme plačnega sistema.
Kot je dejala ministrica, sta izziv postala “avtonomna” rast plač, na katero ministrstvo nima vpliva, in naraščanje števila zaposlenih. Na drugi strani pa ministrstvo ni zaznalo, da bi se hkrati z rastjo mase plač povečevala tudi storilnost javnega sektorja. V okviru reforme želi ministrstvo nasloviti tudi problem povečevanja zaposlitev v javnem sektorju s prehodi kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas, ki jih je bilo po njihovi analizi največ v zadnjih mesecih prejšnje vlade.
Ajanović Hovnik bo na sredinem koalicijskem vrhu kolegom iz Gibanja Svobode, Levice in SD predstavila izhodišča, ki naj bi jih tam dokončno uskladili. Potem jih mora potrditi še vlada, temu sledi začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja. Zakonodajni predlog naj bi bil po uradni časovnici na vladi potrjen do 30. junija letos.
“Če ne želimo uravnilovke, bo potrebno vzpostaviti neko razmerje”
Kot je razumeti, sta glavna cilja dva: na eni strani plače v najnižjem plačnem razredu izenačiti z minimalno, na drugi pa zmanjšati ‘kompresijo’ plač po lestvici s povečanjem razlik med plačnimi razredi. V najvišjem naj bi bile plače sedemkrat višje od minimalne.
Ministrica je pojasnila, da so bila ob vzpostavitvi plačnega sistema razmerja med plačami višja, kot so danes. “Leta 2008 je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 : 10,4. Zaradi kasnejših parcialnih posegov, rasti minimalne plače in tudi neusklajevanja vrednosti plač v posameznem razredu, so se razmerja porušila. Danes je razmerje le še 1 : 4,7.”
Na ministrstvu so ocenili, da obstaja družbeno soglasje za razmerje 1 : 7. Ministrica Ajanović Hovnik je poudarila še, da je to eno najnižjih razmerij v Evropski uniji (EU). “Če ne želimo uravnilovke, bo potrebno vzpostaviti neko razmerje.”
Na naše vprašanje, na čem temelji ocena o družbenem soglasju, da se razmerje postavi prav pri 1 : 7, je odgovorila, da je to “analiza stanja, ki temelji na preteklih razmerjih, na tem, kako to delajo v podjetjih, tudi Lahovnikovem zakonu, ki določa razmerje plač direktorjev državnih družb, ter tudi znanstvenih člankih”. O predvidenih finančnih učinkih reforme pa ni želela govoriti. Neuradne in ohlapne ocene kažejo, da bi se reforma sprva odrazila v zvišanju mase plač, a da bi obenem zaustavila napredovanja (ki so danes praktično avtomatska), “poplačala” pa bi se lahko v štirih letih.
Parcialni dogovori se nadaljujejo
A v času, ko se začenja priprava plačnega sistema v javnem sektorju, se hkrati vlada poslužuje starih praks parcialnih dogovorov s posameznimi skupinami znotraj javnega sektorja, zaradi katerih ekonomisti in varuhi javne porabe dvigujejo obrvi.
Najprej je vlada novembra lani sprejela dogovor s sindikati za 4,5-odstotni dvig vseh plač in dvig vsem javnim uslužbencem za en plačni razred, razen nekaterim v zdravstvu in socialni oskrbi, ki so višje plače izpogajali že leto pred tem (v času vlade Janeza Janše). Vlada je takrat pristala na poračun regresa oziroma dodatek k letošnjemu regresu ter se zavezala, da bo uresničila dogovore, ki so jih s sindikati sklenile prejšnje vlade.
Vsi ti ukrepi so skupaj vredni 611 milijonov evrov. V začetku decembra je prišlo še do dviga plač za del zdravstva, letos so sledile pomočnice vzgojiteljic ter plače sodnikov in tožilcev. In prav dvig plač tožilcem in sodnikom je sprožil pravo eksplozijo zahtev sindikatov. Zakaj? Premier Robert Golob je na cehovskem srečanju pravosodja sporočil, da bo vsem zagotovil 600 evrov bruto dodatka k plači.
Po tem trenutku so se oglasili še poklicni gasilci, dacarji, župani in tako dalje.
Dogovor s sodniki izjema
Ajanović Hovnik je dejala, da so novembra, ko so sprejeli dogovor o 611 milijonov evrov izdatkov za plače, “jasno povedali”, da to pomeni, da je to zgornja meja dodatnih izdatkov za plače do konca letošnjega leta (v prihodnjem pa naj bi že veljal reformiran sistem). “Vse, kar smo se dogovorili do tega trenutka, je v okviru tega zneska, niti evro nismo šli čez.”
Dejala je, da zadnjih “odzivov in pritiskov” s strani sindikatov ne razume, saj da so se novembra dogovorili, da bo takratni dogovor o dvigu plač za en razred (ta se bo zgodil aprila letos) prvi del dogovora, preostanek nesorazmerij pa, da bodo obravnavali v okviru reforme. “Prav sindikati, ki so podpisali ta dogovor, danes vztrajajo, da vlada netransparentno in parcialno posega,” je dejala Ajanović Hovnik in poudarila, da več denarja za plače v javnem sektorju država nima.
Na našo pripombo, da v novembrskem dogovoru ne najdemo podlage za dvig prejemkov sodnikov in tožilcem, je ministrica odgovorila, da je res ni. “Sodniki in tožilci so izvzeti.” Kot je dejala, so pravno podlago našli v postopku pred ustavnim sodiščem, ki opozarja na ogroženo finančno neodvisnost sodstva. Za kateri postopek gre, ni pojasnila, različni mediji pa so nedavno poročali, da je mariborski višji sodnik Igor Strnad vložil ustavno pritožbo, ker plače v sodstvu zaostajajo za primerljivimi plačami v drugih dveh vejah oblasti.
Ajanović Hovnik je dejala, da tako z dvigom plač sodstvu odpravljajo “na neki način neustavno stanje”. Na naše vprašanje, ali je torej vlada prejudicirala odločitev ustavnega sodišča, je odgovorila, da so na vladi ugotovili, da gre za neustavno stanje. “Plače v javnem sektorju so se povečale za 13 odstotkov, v istem času so plače v sodstvu padle za pet, na tožilstvu pa za 10 odstotkov.”
Dogovor s sodniki bo sicer del interventnega zakona, ki je v medresorskem usklajevanju. Po oceni šefa Fiskalnega sveta Republike Slovenije Davorina Kračuna je letni učinek dviga plač pravosodju 9 milijonov evrov.
Bodo sindikati razumeli?
Postavlja se vprašanje, ali lahko tovrstni dogovori oslabijo pogajalsko moč ministrstva oziroma vlade. Po eni strani se z nedavno povišico verjetno močno zvišuje spodnji prag plač, na katerega bodo pristali sodniki in tožilci. Na drugi pa daje signal drugim sindikatom, kolikšno zvišanje je mogoče. Kot zapisano, imajo na ministrstvu že goro zahtev sindikatov po višji plači ter drugih ugodnostih za javne uslužbence.
Ajanović Hovnik je dejala, da je sindikatom večkrat pokazala graf, ki kaže, da sodniki niso v enakem položaju. “Njim ustava kot funkcionarjem zagotavlja finančno avtonomnost. Podatki pa kažejo, da njihove plače realno padajo.”
A prav dejanja sindikatov po izjavi premierja o dvigu plač sodstvu kažejo, da jim ta razlaga očitno ni dovolj, da bi razumeli, zakaj se tudi njim ne morejo za toliko dvigniti plače. Ajanović Hovnik je na to našo pripombo dejala, da “dvig vsekakor ne bo povsod enak”. Poudarila je, da imamo poklicne skupine, ki so se jim plače dvignile za 50 odstotkov, in take s precej manjšim dvigom. “To kaže, da je šlo nekaj hudo narobe.”
Obenem je poudarila, da trenutno stanje najbolj ustreza prav sindikatom in da so tisti sindikati, ki so danes najbolj glasni, v preteklosti največ pridobili. Kasneje je dejala, da so se poklicnim gasilcem od leta 2015 plače zvišale za 26 odstotkov. “Trditi, da gasilci niso nič dobili, bi bilo za lase privlečeno. Podatki tega ne izkazujejo.” Okrcala je tudi pogovore s sindikati, ki da vedno vrtijo le okrog višine plače. Tudi zahteve županov, da vlada pokrije del dviga plač pomočnic vzgojiteljic, je označila za neutemeljene, saj je pred meseci sprejeti dvig povprečnin že vključeval tudi rast stroškov dela.
Ministrica je kot prioriteto za letošnje leto določila zagotoviti boljše in hitrejše storitve državne in javne uprave. Ustanovila je strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, ki bo posvetovalno telo ministrice pri pripravi reform.
Svet se je že sestal jn oblikoval tri delovne skupine, ki se bodo prvič sestale v roku desetih dni. Prve rešitve bodo po besedah ministrice v drugi polovici letošnjega leta, prenos v prakso pa v prihodnjem letu.
Letos v prvem planu reorganizacija upravnih enot
Ministrica Ajanović Hovnik je sicer ustanovila tri delovne skupine: za modernizacijo državne uprave, za reorganizacijo upravnih enot in za digitalizacijo. V vseh so tudi predstavniki gospodarskih združenj in nevladnih organizacij. “Že dlje časa opozarjam, da je v preteklosti umanjkal strateški premislek, kako zapeljati razvoj državne uprave,” je dejala ministrica, ki se med drugim nadeja rešitev za zmanjšanje dolgih vrst na oddelkih za tujce. Tu je kot pomemben korak ocenila novelo zakona o tujcih, ki naj bi bila še ta teden medresorsko usklajena in po nujnem postopku poslana v državni zbor.
Preberite še: Bazen delavcev na Balkanu se prazni, podjetja gledajo proti Turčiji in Indiji
Nadeja se tudi modernizacije procesov v državni upravi, tudi z informacijsko podporo, ki bo zmanjšala tveganje izigravanja predpisov. Pa tudi reorganizacije 58 “zelo neenakih” upravnih enot, ki imajo po besedah ministrice tudi “neenako” pravno prakso, kar je z vidika pravne države nedopustno, postopki pa trajajo predolgo. “To nekatere uporabnike storitev na nek način potiska v stisko,” meni Ajanović Hovnik, ki je ob tem izpostavila že omenjene postopke za tujce. Prve premike napoveduje v nekaj mesecih.
A kadrovska krepitev in ti kratkoročni ukrepi ne bodo dovolj. Ministrica je izdala, da kot možni dolgoročni rešitvi preigravajo združevanje podpornih služb upravnih enot ali vzpostavitev nekaj večjih upravnih središč, kjer bi bile na voljo vse storitve, medtem ko bi preproste (na primer izdajo osebnih izkaznic) še naprej izvajali v vseh 58 enotah.
Pri digitalizaciji je poudarila, da je ta dejstvo, da pa želijo spremeniti prakso, ko se je procese digitaliziralo brez hkratnega prilaganja organizacije dela. “Tako je bilo vloženega veliko denarja in naporov, učinek pa je bil majhen.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje