Novinar N1 Miha Orešnik o dozdajšnjem dogajanju v državnem zboru. Več v spodnjem posnetku.

Devet glasov za in 5 proti je dobila kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Proti njej je glasovala tudi Vida Čadonič Špelič, ki je na primer v soboto podprla kandidaturo Aleksandra Jevška.

Po predstavitvi je kandidatka med drugim povedala, da sta za mesti državnih sekretarjev na ministrstvu predvidena Urban Kodrič in Jure Trbič.

Opozicijski poslanci in poslanke so kandidatko za ministrico za javno upravo med drugim spraševali o regionalizaciji, plačnem sistemu v javnem sektorju, upravnih enotah, inšpekcijah in velikosti javnega sektorja. 

Uvodni del predstavitve Sanje Ajanović Hovnik je trajal približno eno uro, v njem pa se je dotaknila praktično vseh področij delovanja ministrstva, ki naj bi ga vodila. Je pa v odgovorih na vprašanja poslank in poslancev na primer razkrila, da osebno ni naklonjena izstopu posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema, kar zase odločno zahtevajo zdravniki. "Masa za plače ne more biti nič večja, če posamezna poklicna skupina izstopi," je dejala kandidatka.

Pojasnila je tudi, da je nemogoče vzpostaviti sistem, ki bi z matematičnimi formulami zagotavljal popolnoma meritokratsko ocenjevanje javnih uslužbencev. "Na koncu oceno vedno podeli šef, zato moramo biti zelo pozorni pri njihovem imenovanju," je dejala.

Odgovarjala je tudi na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča, ki ga je zanimalo njeno razmišljanje o možnosti odpoklica županov. "V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo preverili možnost odpoklica funkcionarjev," je dejala, "Mislim, da ni mogoče razlikovati med funkcionarji."

Plačna razmerja med poklicnimi skupinami v javnem sektorju so porušena, je dejala Sanja Ajanović Hovnik. Ob tem je omenila, da so direktorji in funkcionarji v primerjavi z nekaterimi drugimi javnimi uslužbenci slabo plačani, da tudi uslužbenci v 24. plačnem razredu (vseh razredov je 65) dobivajo minimalno plačo. "Med tisoč najbolje plačanimi javnimi uslužbenci ni ministrov in praviloma tudi ne predsednika vlade," je dejala, "Razmerje med plačo predsednika vlade in minimalno plačo je ena proti pet, ob prehodu v nov plačni sistem leta 2008 je bilo ena proti 10,5."

"Ker se vrednosti plačnih razredov ne usklajujejo, so pred nami vedno znova zahteve po zvišanju plač za dva plačna razreda ali tri ali celo več," je dejala. Ker se plačni razredi niso dvigovali usklajeno, so plačna razmerja porušena. 

Slabosti sistema so po njenem premajhno upoštevanje specifik poklicnih skupin, povišanje mase plač zaradi ravnanj, ki so postala avtomatizem, pomanjkanje orodij za višje plačilo strokovnjakov z redkejšimi kompetencami, premajhna možnost prilagajanja ponudbi in povpraševanju na trgu ter deficitarnost. 

"Na mizi imamo zahteve sindikatov, tudi napovedi stavk," je dejala. 

Pogajanja s sindikati bodo tekla dvotirno, je napovedala. En del bodo pogajanja o plačah, razmerjih in vrednostih razredov. En del pogajanj pa o plačnem sistemu: upoštevanju specifik, deficitarnosti, omejevanju avtomatizmov, uveljavljanju že dogovorjenih rešitev iz preteklosti in podobno. "Do septembra 2022 moramo skleniti dogovor glede usklajevanja plač in do 2024 dogovor o uvrstitvi vseh poklicev v plačne razrede in razmerja med poklici," je dejala, "Zagotoviti moramo predvidljivost ukrepov, vzdržnost javnih financ ter preprečevanje politike parcialnih dvigov plač posameznim poklicnim skupinam. In nazadnje, določiti moramo finančni okvir, ki ga bo nova vlada namenila za povišanje plač v javnem sektorju, in dinamiko izvajanja vsega dogovorjenega. Del tega bo tudi povišanje plač direktorjev in funkcionarjev."

"Sistem javnih uslužbencev in s tem povezan plačni sistem je področje, ki mu v svoji predstavitvi namenjam osrednjo vlogo in ga, verjamem, mnogi pričakujejo," je povedala Ajanović Hovnik in se nasmehnila.

Že za prvo sejo vlade bo predlagala pogajalsko skupino za pogajanja s sindikati javnega sektorja o odprtih vprašanjih. "Pogajanja se bodo začela takoj, vsekakor še v mesecu juniju," je zagotovila, "vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je zavezana socialnemu dialogu in ga namerava takoj odpreti."

Ponovila je, da se bo vlada pod vodstvom ministrstva za javno upravo pogajala z vsemi sindikati hkrati. 

V koalicijski pogodbi piše, da bodo ob upoštevanju specifik vseh skupin zaposlenih prenovili sistem javnih uslužbencev in v njem odpravili vse anomalije. "Plačna skupina J ne bo več spregledana. Spodbujali bomo motivirano in odgovorno delo ter ustrezen karierni razvoj," je še zapisano.

Ajanović Hovnik je zagotovila, da bo vlada zagotavljala svobodo delovanja nevladnih organizacij in da bo z njimi sodelovala, kadar bodo njihovi cilji in aktivnosti skladni z državnimi. Po njenem ne sme biti pomembno, ali je nevladna organizacija kritična do vlade. "Pomembno je samo, ali so njihovo delo koristno in kakovostno in skladno s cilji, ki jih zasleduje država," je zagotovila. Poleg tega je nujno, da so razpisi za dodeljevanje javnega denarja transparentni.

"Dejstvo je, da imamo 58 zelo neenakih upravnih enot, tako po obveznostih in celo - to se mi zdi najbolj problematično - po načinih dela," je povedala. Upravne enote po njenem predstavljajo neposreden stik javne uprave z uporabniki, državni servis, katerega cilj bi moral biti prijazen servis in zadovoljen uporabnik. Dejansko pa so upravne enote premalo usmerjene v reševanje življenjskih položajev strank in v sodelovanje z drugimi organi. Enako po njenem velja za ostale upravne organe: centre za socialno delo ter geodetske, finančne ali inšpekcijske organe.

Obljubila je, da bo takoj pristopila k reorganizaciji upravnih enot, ki bi lahko sledila načelu 12 statističnih regij, ter k redefiniciji njihovih nalog. "V skladu z duhom časa bodo izražale prioritete, kot so digitalno, zeleno in družbeno odgovorno," je napovedala. 

"Končno je napočil čas, da zakon o upravnem postopku (ZUP) ustrezno moderniziramo," je dejala Ajanović Hovnik, "Glede na to, da je upravna znanost moja stroka, vem, da imamo v primerjavi z drugimi državami članicami, in širše, enega najmanj modernih, najbolj zastarelih, neučinkovitih, prenormiranih - in tako bi lahko naštevala še naprej - zakonov, ki opredeljujejo procesna ravnanja javnih organov."

Obljubila je, da bo njena ekipa v roku dveh let sistemsko prenovila ZUP. "Po zgledu nizozemskega bo postal moderen postopkovni predpis z ne več kot 70 do 80 členov, zdaj jih je 322, in bo veljal tak za splošne kot za individualne upravne akte," je napovedala.

Po mnenju Sanje Ajanović Hovnik obstajata dva poglavitna razloga za slabo stanje pri načrtovanju reform, ukrepov, zakonodaje in predpisov. Prvi je pomanjkanje politične volje. Dober rezultat je lahko samo posledica procesa, ki terja svoj čas, je poudarila. "Politične zahteve pa so bile skoraj vedno ravno obratne: nov predpis, nov ukrep, novo reformo potrebujemo čim prej, takoj," je bila kritična. 

Drugi razlog pa je po njenem neopolnomočenost javnih uslužbencev, ki pripravljajo predpise. "Spomnim se, kako je pred 14 leti takratni minister za razvoj Mitja Gaspari kritiziral razvrednotenje stroke znotraj javne uprave in vztrajal, da je treba dosledno prekiniti s prakso, da se strategije in predpisi pišejo izven uprave. Pa ne vem, če je kadarkoli več predpisov nastalo pri zunanjih izvajalcih kot v zadnjih letih. Tovrstno prakso je treba preprosto presekati. Zaposlenim v javni upravi je treba vrniti odgovornost, ki so jo nekoč že imeli," je dejala. Naštela je ukrepe "akcijskega načrta" na tem področju: zakonska kodifikacija pravil, vzpostavitev oziroma okrepitev centralne koordinacije kontrole kakovosti in sistematična krepitev kompetenc javnih uslužbencev. 

Ministrstvo mora optimizirati strateško in posodobiti strateško oziroma razvojno načrtovanje, je povedala Ajanovič Hovnik. "Naš cilj mora biti vzpostavitev harmoniziranega sistema načrtovanja politike," je zatrdila. To po njenem pomeni, da so postopki priprave načrtov poenoteni, razvojni dokumenti pa so med seboj dosledno usklajeni. S tem bi bilo tudi lažje spremljati učinke izvedenih ukrepov, je pojasnila. 

"Samo na takšen način je možno zagotoviti, da bodo reforme in zakonodaja ciljno usmerjeni v realizacijo prioritet, medsebojno koherentni, izvedljivi in skaldu z javnofinančnimi zmožnostmi," je prepričana.

Doslej v Sloveniji ni bilo tako, je poudarila. "Nismo še v celoti usvojili k rezultatu usmerjenega normiranja," meni. 

"Ko se lotevamo priprave predpisov, temeljno vprašanje ne bi smelo biti, katero pravilo bomo spremenili in kako, ampak kateri rezultat želimo v praksi doseči," je povedala. Pri tem pa se je nujno vprašati tudi, ali je nov oziroma spremenjen predpis sploh najboljši način za uresničitev želenih rezultatov. 

"Zahvaljujem se za izjemno priložnost, da v malo daljši predstavitvi cenjenemu zboru predstavim celovito vizijo razvoja sektorja," je v uvodu povedala Sanja Ajanović Hovnik. Opisala se je kot 44-letna Ljubljančanko, ki od leta 2008 dela v javnem sektorju, med drugim v državnem zboru in v uradu zagovornika načela enakosti. "Sem izrazito ciljno naravna in pri delu ves čas izzive iščem. Znam večkrat povedati, da nič ni nemogoče, če pa ljudje obvladujejo tudi jedrsko fiziko. Ja, res nisem naravoslovka," je dejala.

"Javni sektor vidim ga kot sektor, ki ustvarja vrednost, sektor, s katerim so zadovoljni uporabniki, in sektor, v katerem delajo zadovoljni zaposleni," je povedala. Poudarila je, da jo motijo očitki, da je javni sektor nebodigatreba in da samo troši, kar zasebni ustvari, in da je v Sloveniji prevelik. "To je umetno ustvarjen konflikt po načelu deli in vladaj," je dejala. "Javni sektor ima svoje poslanstvo, ki zagotavlja in ščiti javni interes in javno dobro. Bolj kot je država bogata in razvita, močnejši in bolj razvejan javni sektor ima." 

Med izzivi, ki se jih bo morala naslednja vlada lotiti takoj, so tudi zahteve sindikatov javnega sektorja. Pred državnozborskimi volitvami so vsi sindikati svoje aktivnosti zaustavili, vendar so ob tem jasno opozorili, da od naslednje vlade pričakujejo takojšnje pogovore. S sindikalne strani sicer prihajata dve osnovni zahtevi - dvig plač najslabše plačanim javnim uslužbencem ter izločitev zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Obe zahtevi pa vodita v veriženje zahtev s potencialom za velik vpliv na javne finance.

Kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki se pristojnemu državnozborskemu odboru predstavlja danes popoldne, je napovedala, da se bo s sindikati pogajala drugače kot prejšnje vlade. V zadnjih 15 letih so se praviloma posamezni ministri pogajali s predstavniki delavcev iz njihovih področij, nova vlada pa naj bi se pogajala z vsemi sindikati hkrati. To je razumeti kot poskus celovitih sprememb enotnega plačnega sistema, ki je deležen mnogih kritik.

Koalicijska pogodba za javni sektor napoveduje digitalizacijo, uporabnikom prijazen servis, odpravo prekarnosti, zaposlovanje mednarodno preizkušenih kadrov na vodilnih delovnih mestih, zaščito žvižgačev, zmanjšanje administrativnih obremenitev, mehanizme za spodbujanje enake zastopanosti med spoloma ...