Leto dni od poplav: "Morda smo imeli preveliko upanje, da bo šlo hitreje"

Reka Meža v lanskih poplavah (Foto: Borut Živulovič/BOBO)

Leto dni po velikih poplavah v Sloveniji je na seznamu za morebitno rušenje 343 hiš, le 73 pa jih ima do tega trenutka o tem tudi sklep. Vsi ostali so še vedno v negotovosti. Ne vedo, ali se bodo sploh morali preseliti, in če se bodo morali, kje in kdaj si bodo lahko ustvarili nov dom. Župani besnijo, ker državna tehnična pisarna po njihovi oceni dela prepočasi. Od več kot 630 novih načrtovanih občinskih cest, mostov ... jih ima kljukico do zdaj le 131. V Slovenj Gradcu že od maja stoji nova hiša, ki jo je za poplavljeno družino občini podarilo podjetje Pergola. Prizadeta družina v tej hiši še vedno ne živi. Ob tem pa so se našli tudi nemogoči primeri ljudi, ki jim je voda odnesla vse, a do državne pomoči niso upravičeni. Med njimi sta tudi otrok in njegova skrbnica. Kje smo z obnovo, zakaj se tako vleče in kako naprej? Na ta vprašanja za N1 odgovarja vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.

Četrtek, 3. avgust 2023. Agencija za okolje je za večji del države prižgala oranžni alarm zaradi dolgotrajnejših nalivov, ki naj bi nad Slovenijo prinesli celomesečno količino dežja. A nihče ni pričakoval tega, kar so prinesle naslednje ure. Temelji za katastrofo so bili položeni že več tednov prej, ko je dež izdatno namočil tla in dvignil vodostaje rek, usodnega 4. avgusta pa se je vse “poklopilo” in Slovenijo je prizadela najhujša naravna ujma v zgodovini.

Po občinah so tulili alarmi in gasilske sirene, podivjane reke so objekte rušile kot hišice iz kart, zemeljski plazovi pa s seboj odnašali vse, kar jim je prišlo na pot. Ljudje so plezali na strehe svojih domov in upali, da bo pomoč hitrejša od deroče vode.

Šele jutro je zares razkrilo prave razsežnosti naravne katastrofe: odtrgani mostovi in ceste, na pol preklane hiše, od sveta odrezane vasi. Kmalu so sledila prva poročila o smrtnih žrtvah. Sedem ljudi je v poplavah in ob kasnejšem odpravljanju posledic izgubilo življenje.

Poplave 2023. (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Leto kasneje strah, tesnoba in nemoč še vedno režejo v ljudi, ki so se avgusta lani borili za življenje in reševali svoje domove. Kot sol na rano pa so zdaj udarili še dolgotrajni postopki in negotovost, kje in kako si bodo nov dom sploh ustvarili.

“Psihološke travme so izjemno velik problem. Infrastrukturo lahko obnoviš, vprašanje pa je, kako ozdraviš dušo,” ponazori županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. “Ljudje se bojijo vsakega dežja, neurij, vetra … In menim, da se z obnovo infrastrukture takoj ublaži tudi stisko ljudi, ki živijo ob vodotokih,” pravi.

Prikimava ji tudi županski kolega s Prevalj Matic Tasič. Po njegovih besedah se ob slabem vremenu klici na občino vrstijo eden za drugim, tudi ponoči. “Nekajkrat smo ponoči že angažirali dežurno službo, da je spremljala najbolj kritična mesta. In dokler stanje na terenu ne bo urejeno, bo strah ostal.”

Moč in energija ljudi kopnita

A leto dni po poplavah je sklep, da se morajo preseliti na drugo lokacijo, ker tam, kje so živeli do zdaj, ni več varno, prejelo le 73 družin oziroma posameznikov, skupaj pa je na seznamu za morebitno rušenje njihove hiše kar 343 družin oziroma posameznikov.

Ena od družin, ki je ta sklep že prejela, je družina Fužir s Prevalj, ki ji je besneča Meža pogoltnila hišo (fotografija spodaj). V torek so v roke — tako kot še 43 drugih — prejeli cenitev, s katero so zadovoljni.

“Verjamem, da se trudijo, ampak po enem letu …”

Čeprav je družina Fužir že bližje temu, da si bodo lahko ustvarili nov dom, pa opozarjajo na dolgotrajnost postopkov. Da bi pokazali, kako boleče dolgo se vlečejo, so natančno popisali časovnico vseh aktivnosti minulega leta v njihovem primeru. Konec februarja so po sedmih mesecih mrtvega teka prejeli prvo strokovno mnenje, 12. marca je bil objavljen osnutek sklepa za rušenje njihovega doma, ki pa je vseboval nekaj napak. Mesec kasneje so prispele pripombe na osnutek in pa novo strokovno mnenje. 17. maja je bil popravljen in dokončen sklep objavljen, cenilec pa jih je nato obiskal šele 3. junija. “Obljubljena časovnica se je zamaknila. Verjamem, da se trudijo, ampak po enem letu … Nimaš neomejene zaloge moči,” priznava Erika Fužir.

Erika Fužir (Foto: Aljaž Uršej)

“Človeku ne morem povedati, ali bo lahko tam gradil ali ne”

Ne le poplavljeni občani, do vlade, počasnih postopkov in birokracije so zelo kritični tudi župani. Klavdij Strmčnik, župan Luč, postreže s primerom. “Mi smo za isto lokacijo, kjer bi si družina zgradila nov dom, od direkcije za vode najprej dobili negativno mnenje, nato pogojnega, zdaj pa sploh ne vemo, kaj lahko naredimo. Ves čas se gremo ping pong, medtem pa človeku ne morem povedati, ali bo tam lahko gradil ali ne. Veste, na načelni ravni se s pristojnimi zelo hitro vse dogovorimo, a potem je treba pripraviti dokument, ki ga mora podpisati direkcija. In takrat se začne: ‘Potrebujete to mnenje, tiste papirje, dovoljenja …'”

Ostra je tudi županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik. “Če človek ne more v svojo hišo, kjer je vse polomljeno in umazano, ga ne moremo tolažiti z besedami: ‘Saj bo; zdaj bomo objavili javno naročilo, ki mora biti objavljeno 14 dni, potem bomo izbrali izvajalca, in če ne bo pritožb, se bomo lotili vašega problema.’ Ali je to tolažba za te ljudi? Mogoče pa smo mi imeli preveliko upanje, da se bodo stvari hitro uredile.”

Šefic zahtevnost postopkov ponazori s primerom. Z gradnjo avtocest

Na seznamu za morebitno odstranitev objektov je ta trenutek 343 objektov. 73 lastnikov pa je sklepe vlade, kot že omenjeno, prejelo. Sedem lastnikov, ki so v vladnem postopu, sklepe pričakuje vsak čas. 166 jih je še v javni razgrnitvi, kar pomeni, da so zanje strokovna mnenja že podana in jih je tudi potrdil svet za obnovo. Vsi lastniki in zainteresirana javnost lahko v času javne razgrnitve podajo svoja mnenja, pripombe in protiargumente. 43 družin je v roke prejelo cenitev, na katero se jih je pritožila le peščica.

S seznama za rušenje bo vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih po zadnjih informacijah umaknila 54 objektov, a šef službe Boštjan Šefic pričakuje, da bo ta številka še malce narasla. “To bo znano do konca meseca, ko bomo lastnike tudi osebno obvestili.” A ker je seznam “živ”, bodo najverjetneje nanj nekaj hiš tudi dodali. Strokovnjaki, ki so pregledovali območja, so namreč zaznali še nekaj stavb, ki so potencialno ogrožene. “Te bo treba dodatno oceniti, a računamo, da bo tokrat šlo hitreje, saj so strokovne podlage že narejene.” Prav slednje so ključnega pomena in so vzele največ časa.

“Vedeti je treba tudi, da gre za objekte, ki niso namenjeni zgolj začasnemu bivanju, kot gre v primeru bivalnih kontejnerjev ali mobilnih hiš. To je res možno urediti v dveh ali treh mesecih, hiš, ki jih gradimo mi, pa ne.”

Po njegovih besedah bodo ljudje v nadomestitvenih gradnjah živeli 50 ali več let, zato službi za obnovo zakon nalaga, da lahko hiše zgradi zgolj na tistih zemljiščih, ki so varna pred poplavami, erozijo in plazovi.

“Na nekaterih območjih takih zemljišč ni na pretek. Najprej jih treba torej poiskati, urediti, komunalno opremiti, vpeljati v prostorske akte. Šele nato lahko država ali pa posameznik naredi prvi korak,” pravi.

Boštjan Šefic med pogovorom za N1 (foto: Jan Gregorc)

Šefic ljudi, ki so jih prizadele poplave, razume. Razume tudi, da so naveličani in utrujeni od čakanja. Kako zahtevni so postopki, ki odločajo o prihodnosti družin, skuša ponazoriti s primerom. Po njegovih besedah je država v 30 letih gradnje avtocestnega križa v ta namen odkupila in porušila okoli 600 objektov. “To je nekaj deset stavb na leto. Mi jih moramo v veliko krajšem času nekaj sto.”

Še več: pri gradnji avtoceste je država sledila državnemu prostorskemu načrtu, medtem ko mora služba za obnovo objekte najprej identificirati, strokovno utemeljiti, zakaj jih je treba porušiti, speljati postopek, jih oceniti in odkupiti. “In to zgolj v nekaj mesecih, saj smo proces nadomestitvenih gradenj začeli decembra, in ne takoj po poplavah.”

Župani bijejo plat zvona zaradi državne tehnične pisarne: “Pojma nimam, kaj je njen namen”

V skoraj vseh postopkih kot eden glavnih akterjev sodeluje državna tehnična pisana (DTP), do katere pa so domala vsi župani poplavljenih občin najbolj ostri. Po njihovem mnenju je glavni krivec, da se časovnice zamikajo, projekti pa stojijo. “Odkrito? Pojma nimam, kaj je namen te tehnične pisarne,” je iskren luški župan Strmčnik.

Gremo po vrsti: občine morajo za obnovo občinske infrastrukture najprej pripraviti projektno dokumentacijo. Oddajo jo tehnični pisarni, ki jo pregleda in recenzira, nato pa jo občini vrne. In tu se zaplete, pravijo župani. Tehnični pisarni so občine oddale že 636 projektov, recenzirala jih je 363, zaključila pa le 131. Številke so “grozno nizke”, opozarjajo župani. Župan Luč prizna, da so enega od mostov v občini postavili tudi brez kljukice tehnične pisarne, ker so vlogo zanj oddali že 19. februarja, pa do danes iz tehnične pisarne niso prejeli še nič.

Župan Luč Klavdij Strmčnik (Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO)

Župani opozarjajo tudi, da ima tehnična pisarna na projekte, ki jih oddajo občine, vrsto pripomb in da se obnova tudi zato tako vleče. Ko občina dobi pripombe tehnične pisarne, to za občinskega projektanta pomeni še tedne ali mesece dela, projekt pa stoji. Stvari so preveč zbirokratizirane, trdijo župani.

Da gre za vročo temo, se vodja službe za obnovo Šefic strinja in potrjuje, da je z župani večkrat iskal rešitev, kako ta proces pospešiti. Tehnična pisarna je poleg recenzij občinskih projektov med drugim morala pregledati še 800 objektov, pripraviti poročila, preverila je 253 plazov in pripravila 292 strokovnih mnenj. Manj zahtevne projekte bo po novem možno reševati hitreje, pri bolj zahtevnih pa Šefic vztraja, da mora biti pristop temeljit. “Naš interes je, da je obnova kakovostna,” poudarja.

Bodo občine morale vračati denar?

Ker se nekatere občine projektov lotevajo brez zelene luči tehnične pisarne, Šefic poudarja, da je soglasje pisarne vseeno pametno dobiti, saj gre za zelo odgovorno delo, ki ga je veliko, pravi. In če bo šlo karkoli narobe, bo odgovarjala državna tehnična pisarna. Če pa občine kljukice nimajo, so skupaj s projektanti in izvajalci odgovorne same.

A župani se sprašujejo, ali bodo zaradi večmesečnega čakanja na potrditev pisarne, vse projekte sploh lahko izpeljali pravočasno. Denar, ki jim ga je država dala, morajo namreč porabiti do konca oktobra. “Vlada je na začetku naredila veliko napako: dala nam je veliko denarja, zakonodajo pa zakomplicirala. Pri prostorskih aktih je naletela na toge predpise in jih ni zrahljala do te mere, da bi šla obnova hitreje,” meni župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. “Če bi bila nesramna, bi rekla, da je to celo cinično,” se strinja županja Rečice ob Savinji.

Ali to pomeni, da bodo morale občine, če vseh projektov ne bodo izpeljale pravočasno, denar državi vrniti? Šefic na to vprašanje, ki buri občine, odgovarja v spodnjem videu.

Družine, ki niso dobile niti centa, in nemogoča situacija otroka s skrbnico

Do zdaj je država poplavljenim gospodinjstvom skupno izplačala 34,6 milijona evrov predplačil za obnovo, v višini 20 odstotkov ocenjene škode. Denar je do danes prejelo 7.444 upravičencev, zadnji paket denarne pomoči je bil nakazan v sredo. A nekateri še vedno niso prejeli niti centa.

Eden takih primerov je po besedah župana Ivana Suhoveršnika v občini Mozirje. Tja se je nekaj mesecev pred usodnim 4. avgustom v novogradnje preselilo okoli pet družin, ki pa do poplav še niso uspele prijaviti stalnega prebivališča. Po pravilih popoplavne obnove pa je pogoj za pridobitev državne pomoči to, da ima na poplavljenem naslovu stalno bivališče vsaj ena oseba.

“Ampak te družine so tam dejansko živele. Sam grem pričat, da so bile nastanjene v teh hišah,” pravi Suhoveršnik. “Vseeno pa niso dobile nobene pomoči.” Šefic za ta problem ve. Takih družin je okoli 15.

poplave — Poplave 2023 (Foto: Foto: Goran Rovan /BOBO)

Imamo pa tudi primer, pripoveduje Šefic, ko je mati samohranilka obenem še skrbnica svojega nečaka. Mladoletni nečak je dedič stanovanja, v katerem je s svojo družino živel prej. In to stanovanje, v katerem nečak s svojo skrbnico sicer ne živi, je voda v poplavah uničila. Do pomoči nista upravičena ne skrbnica, ki ji je sodišče sicer naložilo, da mora skrbeti tudi za nečakovo stanovanje, ne nečak, ki je še otrok. “Gre za nemogočo situacijo, ko bi bilo popolnoma upravičeno, da bi pomoč prejeli. A zakon tega ne omogoča,” pravi Šefic.

Po njegovih besedah bodo ta primer (in podobne) skušali reševati drugače, tudi s prilagajanjem zakonodaje. “Predlagali smo tudi, da bi imeli nekakšno državno komisijo, ki bi te številne specifične situacije obravnavala.”

Zemljišče je, hiša tudi, pa še okolica je urejena. A poplavljena družina se še ni vselila

V letu dni so poplavljenim na pomoč priskočili številni srčni prostovoljci in podjetja. Eno takih je podjetje Pergola, ki se je po lanski katastrofalni ujmi samo obrnilo na slovenjgraško občino in ponudilo donacijo enodružinske hiše, če ima občina na voljo zemljišče za gradnjo. Občina je zemljišče hitro našla, stekli so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, januarja pa so že položili temeljni kamen. Pri dobrodelni akciji je sodelovala tudi dobrodelna organizacija Lions klub.

Postavljena montažna hiša v Slovenj Gradcu (Foto: Občina Slovenj Gradec/STA)

Montažna hiša s 113 kvadratnimi metri tlorisne površine je bila dokončana še pred prvomajskimi prazniki. Kot so za N1 pojasnili na občini, je donator uredil tudi okolico; tlakoval parkirišče, posejal travo in uredil gredico. A hiša novega začetka, kot so jo simbolično poimenovali v podjetju, že dva meseca sameva.

Maja so v vladni službi za obnovo pojasnjevali, da so družino za selitev v to hišo že izbrali in da so administrativni postopki za njihovo preselitev v zaključni fazi. Zatrdili so, da se bo družina v to hišo preselila še v maju. Še do danes niso tam. Na občini so za N1 v minulih dneh povedali, da odločitve, kdo in kdaj se lahko vseli v to hišo, še ni in da čakajo na vladno službo za obnovo. Šefic, šef te vladne službe, pa: “To je stvar donatorja.” Služba je po njegovih besedah zgolj postregla s podatki družin in donatorjem pomagala, kako predajo ključev speljati zakonito in s podpisom pogodbe. Naslednji teden naj bi se izbrana družina v to hišo naposled le preselila.

“Še vedno menim, da bomo prvo lopato zasadili letos”

Šefic se leto dni po poplavah zaveda, da je negotovost, s katero morajo ljudje živeti, mučna. “Njim čas teče počasneje, hkrati pa nam, ki bdimo nad sanacijo in obnovo, teče toliko hitreje. A to so domovi in za svojo odločitvijo, ali se bo družina morala preseliti ali ne, moramo trdno stati,” poudarja. Upa, da se bo ta čas obrestoval z bolj kakovostnimi podlagami, ki bodo družinam zagotovile varne domove. A hkrati je jasen: to je šele začetek večletne obnove. Prvo lopato za nadomestitvene gradnje pa, trdi, bodo zasadili še letos.