Parlamentarna mandatno-volilna komisija je danes sprejela sklep, s katerim DZ predlaga, da za generalno državno tožilko za dobo šestih let imenuje vrhovno državno tožilko Katarino Bergant, sicer trenutno vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Za je glasovalo deset članov komisije, proti pet, eden je bil vzdržan.
Državni zbor je Tino Bergant v imenovanje za generalno državno tožilko predlagal Državnotožilski svet, ki je ocenil, da je ustrezno strokovno usposobljena, pri čemer so po besedah predsednika Državnotožilskega sveta Harija Furlana upoštevali tudi njene dosedanje izkušnje.
Njen strateški program dela državnega tožilstva je po njihovi oceni celovit, konkreten in ustrezno umeščen v kriminalitetno politiko. V ustnem razgovoru pa je izkazala tudi, da pozna delovanje državnega tožilstva na ravni celotne države in njegovo umeščenost v širši družbeni kontekst, je še navedel Furlan.
Bergant je na skupni seji parlamentarno mandatno-volilne komisije (MVK) in odbora za pravosodje pojasnila, da je v državnotožilski organizaciji zaposlena 27 let. Na podlagi lastne zaznave in podatkov iz letnih poročil ocenjuje delo tožilstva kot uspešno, učinkovito in gospodarno, kar pa po njenih besedah ne pomeni, da ni prostora za izboljšave.
“Moja vizija razvoja državne tožilske organizacije za prihodnjih šest let gre v smeri moderne, visoko strokovne in učinkovite, vendar pa tudi transparentne in navzven odprte organizacije,” je dejala. Seveda pa bodo temelj vedno samostojni, suvereni in vrhunsko usposobljeni ter tudi primerno plačani državni tožilci, je dodala.
Med prioritetami je izpostavila poenotenje kaznovalne politike vseh državnih tožilstev. Po njeni oceni bi kazalo razmisliti o ustanovitvi oddelka za mednarodno sodelovanje na vrhovnem državnem tožilstvu. Zdi se ji pomembno tudi, “da se tožilstvo navzven odpre, seveda ob strateško usmerjeni in nadzorovani politiki komuniciranja”, zato se zavzema okrepitev službe za odnose z javnostmi.
Pomembno se ji zdi tudi, da oddelek za razvoj upravljanja, ki bdi nad statistiko reševanja zadev, spremlja in ugotavlja obremenitev posameznih državnih tožilstev in sproti tudi sprejema ukrepe za izenačevanje obremenjenosti državnih tožilstev.
Čeprav je, kot je ugotavljala, lani po dolgih letih prišlo do povečanja števila dovoljenih mest državnih tožilcev, pa pozitivnih sprememb zaenkrat zaradi dolgotrajnih kadrovskih postopkov še ni zaznati.
Zato je treba po njenih besedah najti rešitve za poenostavitev in pospešitev dolgotrajnih postopkov za imenovanje in napredovanje državnih tožilcev. Prav tako je težava, ker ni interesa za delovna mesta pripravnikov in višjih pravosodnih svetovalcev.
Je tudi zagovornica vpeljave enovitega državnega tožilca, torej enega tožilca na prvi stopnji, saj že zdaj po njenih navedbah okrajni in okrožni tožilci opravljajo vse zadeve, plačani pa so glede na naziv. Prav tako je napovedala prizadevanja na področju uvedbe e-pravosodja, elektronskih spisov, kjer bo po njeni oceni treba veliko narediti na povezljivosti informacijskih sistemov policije, tožilstva in sodišča.
Prepričana je tudi, da je treba nujno ločiti pomembne od manj pomembnih stvari, si določiti prioritete, a je na zakonodajalcu, da jim omogoči take podlage, da bo manj zadev s področja t. i. bagatelne kriminalitete, kot so recimo kraje, kjer je bila “vrednost ukradenih stvari manjša, kot je vrednost papirja, na katerem je ovadba natisnjena”. Mnenja je, da bi se te zadeve dale urediti v okviru prekrškovnega prava.
Več poslancev se je v svoji razpravi in vprašanjih odzvalo na njeno navedbo, da ni zagovornica podaljševanja zastaralnih rokov, vidi pa potrebo po podaljšanju trajanja pripora po vložitvi obtožnice. Drugačno mnenje je denimo imela Urška Klakočar Zupančič (Svoboda).
Kot je pojasnila Bergant, ni naklonjena temu, da bi se zastaralni roki na splošno podaljševali, težavo pri recimo korupcijskih kaznivih dejanjih pa vidi v prenizko zagroženi kazni, na katero pa se veže zastaralni rok.
Zato bi po njenem kazalo pregledati kaznovalno politiko s stališča, ali so določene zagrožene kazni za določena kazniva dejanja ustrezne. Odločitev o tem pa je na zakonodajni in izvršilni oblasti. Medtem pa se, kot je navedla, za podaljšanje pripora zavzema v primerih velikih kriminalnih združb z velikim številom obdolžencev.
V poslanski razpravi so podporo kandidatki odrekli v SDS. Anja Bah Žibert je problematizirala odločbo o mirovanju funkcije, ki je bila Bergant izdana leta 2010, in dejstvo, da Državnotožilski svet v gradivu tega ni omenil in ni pojasnil, kakšni so bili v zvezi s tem pomisleki. Po besedah Furlana so to obravnavali kot predhodno vprašanje in so bili enotni, da kandidatka izpolnjuje vse pogoje.
Bergant pa je dodatno pojasnila, da so ji pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale zaradi spremstva zakonca, ki je bil veleposlanik pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Sklep ji je izdala vodja, ki je pred tem pridobila mnenje pristojnih ministrstev. Kot še en razlog, zakaj kandidatke ne morejo podpreti, je Bah Žibert omenila tudi eno od preteklih kandidatkinih odločitev.
Odbor za pravosodje je ob koncu seje sprejel zgolj ugotovitveni sklep, da se je seznanil s s strateškim programom dela državnega tožilstva, ki ga je pripravila kandidatka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje