Kdaj je znojenje pretirano in kako si lahko pomagamo

V vročih poletnih dneh se naša telesa hladijo s potenjem. Včasih pa je to prekomerno in lahko povzroča nevšečnosti. Specialist dermatovenerologije in profesor na Medicinski fakulteti dr. Igor Bartenjev nam je pojasnil, kaj lahko storimo.

Točnega merila za pretirano potenje ni

V koži imamo zelo veliko žlez znojnic, največ jih je po dlaneh in stopalih, približno 700 na kvadratni centimeter.

"Pretirano potenje se imenuje hiperhidroza in pomeni močno potenje, ki ga ni mogoče umiriti in nadzorovati," pojasnjuje Bartenjev in dodaja, da ni točno določenih meril, kolikšno potenje je še normalno in kolikšno pretirano. "Nekateri se manj znojijo, nekateri pa bolj. Hiperhidroza pa je bolezensko stanje."

Ta je lahko primarna ali sekundarna. Primarna se pojavi v času otroštva ali hormonskih sprememb v puberteti in po ocenah prizadene od enega do tri odstotke belske populacije.

Kot pravi dermatovenerolog, je najverjetnejši vzrok za primarno hiperhidrozo velika aktivnost oziroma odzivnost centra za termoregulacijo, ki je v hipotalamusu v možganih. "Hipotalamus po živcih pošilja impulze v žleze znojnice, ki se odzovejo z znojenjem. Ta center ne deluje pri vseh enako," opisuje in dodaja, da ga v možganih sprožijo vročina, športna aktivnost, povišana telesna temperatura ob bolezni, strah in drugi dejavniki.

Primarna hiperhidroza se najpogosteje pojavi v predelu pazduh, dlani in stopal in običajno ni povezana z drugimi bolezenskimi stanji.

"Sekundarna hiperhidroza pa se pojavi pozneje v odraslem življenju. Znojenje je lahko omejeno na določena območja, na primer dlani in stopala ali pazduhe, lahko pa je pa generalizirano, po vsem telesu," pravi Bartenjev in poudarja, da je to, da se nenadoma začnemo močno potiti, če prej takih težav nismo imeli, lahko znak drugih bolezni, zato v takih primerih svetuje obisk zdravnika.

"Močnejše potenje je normalno denimo v menopavzi, sicer pa je lahko znak drugih težav: hormonskih motenj, težav s ščitnico, sladkorne bolezni," našteva in dodaja, da lahko pretirano potenje povzročijo tudi nekatera zdravila, med njimi kortikosteroidi in antidepresivi.

Kaj lahko storimo?

Če se znojimo pretirano, si lahko najprej pomagamo sami. "Nosimo lahka bombažna oblačila, uporabljamo ustrezna mila, t. i. cleanserje, ki omejujejo potenje, lahko pa predele telesa, kjer se zelo potimo, popudramo," našteva Bartenjev.

Druga možnost je uporaba antiperspirantov, ki vsebujejo aluminijeve soli. Zdravnik Bartenjev pri njihovi uporabi ne vidi tveganj.

Vendar pa ob obilnem potenju to ne zadostuje.

Zdravnik vam lahko predpiše gel z zdravilom, ki zablokira žleze znojnice. Ta gel se nato namaže na predele, kjer se znojimo.

Še ena metoda za lajšanje težav s potenjem je iontoforeza, ki se največ uporablja za dlani in stopala. Pri tem postopku prek vode, ki vsebuje soli, teče šibak električni tok, ki umirja prekomerno potenje. Po izkušnjah Bartenjeva ta metoda ni učinkovita oziroma bi jo morali za to, da bi bila učinkovita, ponavljati zelo pogosto.

Operativne metode

Z operativnimi metodami, pravi dermatovenerolog, ne moremo preprečiti potenja po vsem telesu, ampak le lokalno, največkrat pod pazduhami.

Ena možnost je trajna odstranitev žlez znojnic s kirurškim postopkom kiretaže, pri kateri se znojnice izpraska iz podkožja, običajno pazduh. Drug operativni postopek je mikrovalovna termoliza MiraDry, pri katerem se žleze uničijo z mikrovalovi. Obstaja še nekaj drugih podobnih metod, katerih cilj je poškodovati in trajno uničiti žleze znojnice.

"Učinki so običajni kar dobri, a ne vedno trajni," pravi Bartenjev in dodaja, da so ti postopki za paciente tudi razmeroma dragi.

Terapija z botoksom

Najučinkovitejša metoda pa je po mnenju Bartenjeva terapija z botoksom oziroma botulinom. Botulin je strup, ki začasno blokira živčno-mišični prenos in prekine prej omenjeno povezavo med hipotalamusom in znojnicami. Čeprav hipotalamus pošlje signal za potenje, se žleze ne sprožijo.

"Botulin injekcije običajno uporabljamo za zdravljenje ali preprečevanje pretiranega znojenja v predelu pazduh. Izjemoma ga uporabljamo tudi za dlani in stopala, a je na teh delih metoda izjemno boleča," opozarja dermatovenerolog.

Postopek omeji potenje za 4 do 6 mesecev, nato pa ga je treba ponoviti. Dva tretmaja na leto staneta okrog 1.000 evrov.

Po izkušnjah Bartenjeva je metoda z botulinom zelo varna, stranskih učinkov, razen prehodne bolečine na mestu vboda, pa običajno ni. Zelo redko se lahko pojavi drevenenje rok ali pa se začne pacient po terapiji z botulinom pod pazduhami močneje potiti na drugem mestu na telesu.

Za nobeno od omenjenih metod sicer ni mogoče dobiti napotnice za poseg v okviru javnega zdravstvenega sistema. Zdravijo pa zelo hude bolezenske primere hiperhidroze tudi v javnem zdravstvu, na oddelku za nevrofiziologijo.