Predsednica republike: V politiki ni prostora za jezo in je ne bi smelo biti

Na 34. vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo, ki ga občina Črna na Koroškem organizira od leta 1991, se je zbralo kakšnih 500 ljudi. Med njimi so bili minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, poslanci Jani Prednik (SD), Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda) in Janez Cigler Kralj (Nova Slovenija), predstavniki državnega sveta, več županov ter Korošci in obiskovalci od drugod.

Prvič je na srečanje pod lipo, ki jo zaradi visoke ocenjene starosti več kot 700 let imenujejo mati slovenskih lip, prišla tudi predsednica republike. "Kadar pod mogočno lipo, ki je pravzaprav lipovec, slišimo besedo skupnost, dobi ta beseda poseben pomen. Dobesedno smo pod krošnjo simbolne skupnosti, take, ki ima korenine v zgodovinskem spominu bojev za jezik in svobodo, deblo v moči upora in srčnosti, krošnjo pa v vrednotah, ki nas povezujejo: solidarnosti, spoštovanju in skrbi drug za drugega," je dejala.

Večkrat se je v razmišljanjih in nagovoru dotaknila solidarnosti, ki po njenih besedah ni le sentimentalna vrednota, temveč vezivo skupnosti. Poudarila je tudi obstoj številnih možnosti sodelovanja med starejšimi in mladimi. "To ni trk generacij, to sta možnost in priložnost, če le znamo poslušati. Družba, ki ločuje, postane šibkejša, družba, ki povezuje, postaja močnejša in - v to verjamem - raste," je dejala.

Zato meni, da Slovenija potrebuje nov zagon medgeneracijskega zavezništva, takšnega, ki bo deloval na vseh ravneh: v šolstvu, urbanizmu, skrbi za dostojno staranje, pa tudi v digitalni pismenosti, podjetništvu, pri infrastrukturnih projektih, v kulturi in lokalnih skupnostih, predvsem pa, je dodala, pri krepitvi človečnosti, empatije in čuječnosti za drugega in za skupnost.

"V politiki ni prostora za jezo in je ne bi smelo biti"

Pri opisu Koroške in Korošcev je med drugim navedla in parafrazirala besede pesnice, kolumnistke in urednice ter Korošice Anje Zag Golob, za Slovenijo pa je dejala, da je lahko prostor povezovanja, a le, če bomo znali prisluhniti drug drugemu. "Naš cilj mora biti jasen: družba, v kateri nihče ni sam, družba, v kateri je vsak obraz pomemben, ne glede na njegovo barvo, versko ali spolno usmerjenost," je dejala predsednica. Ob tem se je zahvalila vsem, ki si prizadevajo za to, da so naše skupnosti vključujoče.

V nagovoru zbranim na osrednjem delu srečanja pod Najevsko lipo se je ob koncu dotaknila tudi dogajanja v notranji politiki. "V politiki ni prostora za jezo in je ne bi smelo biti. Tudi v politiki se, tako kot v vsaki najmanjši lokalni skupnosti, veliko več naredi s tistim nasprotnim čustvom, z ljubeznijo," je sklenila predsednica.

Tudi gostiteljica srečanja, županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, je ob omembi navzočih poslancev poudarila, da si v Sloveniji želimo izključno mir. "Zaslužimo si, da živimo v socialni in pravni državi, v državi, kjer je mir največja vrednota," je poudarila. Zavzela se je za medsebojno povezovanje in sodelovanje vseh, ne pa delitve.

"Solidarni moramo biti tudi takrat, ko nam gre dobro"

Obe govornici sta sodelovali tudi pri tako imenovanem uvodnem razmisleku pod lipo, ko je skupno devet gostov razpravljalo o medgeneracijski solidarnosti in sožitju za boljše delovanje skupnosti. Pri tem je minister za solidarno prihodnost Maljevac poudaril predvsem socialno varnost. "Če tega nimamo, nimamo nobene varnosti. Na tem ministrstvo intenzivno dela," je dejal.

Idejni vodja Študentske delovne brigade Zoran Kačičnik pa je dejal, da če bomo govorili o solidarnosti samo takrat, ko je težko, nismo na pravi poti. "Solidarni moramo biti tudi takrat, ko nam gre dobro. Tu imamo še ogromno manevrskega prostora, država lahko tu naredi še bistveno več," je menil Kačičnik. Da je sodelovanje osnova solidarnosti in da jo lahko krepimo prek trajnostnih oblik, kot so zagotovljeni skupni prostori, pa je med drugim poudarila Barbara Lužar iz Slovenske filantropije.