Razlika med plašilnimi in plinskimi pištolami je velika. Kdaj jih policija lahko zaseže?

V medijih lahko večkrat beremo, da je policija po prijavi streljanja zasegla signalne, plašilne ali plinske pištole. Prav tako je marsikdo na spletu že naletel na oglas ali spletno trgovino, ki ponuja takšne vrste pištol. Te so v nekaterih primerih močno podobne pravim pištolam, saj nekateri trgovci ponujajo tudi modele, ki so izdelani kot kopije točno določenih modelov pravega orožja. Kakšna pa je sploh razlika med plašilno in plinsko pištolo? Katere varnostne pogoje je treba izpolnjevati pred nakupom in kdaj jih policija lahko zaseže? Ali lahko s plašilno pištolo hodimo naokoli v javnosti?
Slovenski zakon o orožju signalne, plašilne ali plinske pištole deli v dve skupini. Plinsko orožje je glede na zakon izdelano za streljanje z dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi in ne ustreza tehničnim specifikacijam za plašilno-signalno orožje. Sodi med dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti, lastnik pa mora imeti priglasitveni list, ki mu dovoljuje posest plinskega orožja in streljanje z njim na strelišču.
Če plinsko orožje kupi pri pooblaščenem prodajalcu v Sloveniji, mu priglasitveni list izda on, prav tako pa tudi trgovec o nakupu obvesti pristojno upravno enoto. Kupec mora imeti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem, proti njemu pa ne sme biti zadržkov javnega reda. Če plinsko orožje kupi v tujini ali pa ga podeduje, mora posameznik v osmih dneh upravno enoto sam zaprositi za izdajo priglasitvenega lista. Poleg prej naštetih pogojev mora biti v tem primeru novi lastnik plinskega orožja star vsaj 21 let.
Druga skupina pa obsega plašilno-signalno orožje, ki je izdelano samo za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi snovmi ali pirotehniko. Ob tem ga ni mogoče predelati, da bi lahko izstreljevalo prave naboje. Kupi ga lahko polnoletna oseba, ki dodatnih orožnih listin ne potrebuje.
Konkretno razliko med obema skupinama so za N1 dodatno pojasnili na policiji. Kot so navedli, je glavni namen plinskega orožja onesposobitev posameznika na daljavo s pomočjo plina oziroma solzivca. Medtem je glavni namen plašilno-signalnega orožja alarmiranje, plašenje ali signaliziranje. Kot konkretne primere uporabe so navedli plašenje zveri ali pa uporabo za signaliziranje na športnih prireditvah.

Policija lahko v določenih primerih plinsko ali plašilno-signalno orožje tudi zaseže. Lani so v celem letu opravili 62 zasegov plinskega orožja. Letos so do 27. septembra opravili 39 zasegov, lani so jih v takem obdobju imeli 45.
Kdaj policija zaseže signalno ali plinsko pištolo?
Kot pojasnjujejo na policiji, plinsko orožje najpogosteje zasežejo zaradi nošenja pod vplivom substanc in nošenja na prepovedanih mestih, kot so javne prireditve, protesti in uradni prostori. Med najpogostejšimi razlogi za zaseg je tudi sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška, kamor sodijo tudi grožnje z orožjem, razgrajanje in neupravičeno streljanje. Tako je recimo novomeška policijska uprava pred dvema tednoma poročala, da je zaradi streljanja v naselju Brezje zasegla plašilno pištolo z naboji in nabojniki, v Dobruški vasi pa so zaradi groženj zasegli tri plinske pištole in naboje.
Na policiji so medtem dejali, da je med najpogostejšimi razlogi za zaseg tudi nepravilno nošenje ali prenašanje plinskega oziroma plašilno-signalnega orožja. Izraz nošenje orožja pomeni, da ima posameznik pri sebi orožje, ki je pripravljeno za takojšnjo uporabo. Medtem izraz prenašanje orožja pomeni prenos orožja, ki je prazno in zaprto v embalaži, strelivo pa se prenaša ločeno.
S priglasitvenim listom, ki ga mora lastnik plinskega orožja pridobiti ob nakupu, lahko plinsko orožje le prenašajo. Orožje mora biti med prenosom izpraznjeno, zaklenjeno v kovčku ali torbici, strelivo pa mora biti v ločeni embalaži. Prenaša se lahko le iz upravičenih razlogov, denimo na popravilo ali na strelišče. Za nošenje plinskega orožja na javnem kraju mora posameznik po besedah policije imeti orožni list, njegova pridobitev pa je v praksi zelo stroga.
Orožja v Sloveniji na vidnem mestu ni dovoljeno nositi v javnosti
Orožnega lista medtem za plašilno-signalno orožje ni mogoče izdati, zato ga oseba na javnem kraju ne sme nositi pripravljenega za uporabo. To orožje se sme do mesta uporabe prenašati v zaprti embalaži in ločeno od streliva. Na policiji so ob tem poudarili, da se lahko uporablja le za predpisane namene alarmiranja, signaliziranja in plašenja.
Policija ob tem še dodaja, da tako za plinsko, kot plašilno-signalno orožje velja prepoved vznemirjanja javnosti. Zakon o orožju namreč določa, da orožja na javnih krajih ni dovoljeno nositi ali prenašati na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo. Kot dodajajo, bi primeru teh kršitev orožje zasegli in sprožili prekrškovni postopek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje