Menu Item
Po tem, ko se je notranje ministrstvo pod vodstvom Tatjane Bobnar odločilo, da dodatnih kilometrov ograje na meji s Hrvaško ne potrebuje, bodečo žico pa so začeli odstranjevati, se je med ministrstvom in podjetjema, ki sta panelno ograjo izdelala in postavljala, vnel spor. V podjetjih trdijo, da je ministrstvo naročilo 50 kilometrov ograje, a ker država zaradi menjave oblasti ni porabila vse razpoložljive ograje po pogodbi, z "viškom" nimajo kaj početi in vztrajajo, da so oškodovani za 1,8 milijona evrov. Nekdanji minister Aleš Hojs, v času katerega je bila pogodba s tema dvema podjetjema tudi sklenjena, je za N1 povedal, da je imelo ministrstvo v njegovem času v načrtu "porabiti celotno vrednost pogodbe." A s prihodom Tatjane Bobnar se je to spremenilo. Ministrstvo po njenim vodstvom vztraja, da je država plača, kolikor je tudi porabila, to pa je 37 kilometrov ograje. Drugo vprašanje pa je, ali je naročanje res potekalo tako, kot je narekovala pogodba.
V podjetji Maxi Bau in LEGI SGS vztrajajo pri očitku, da ministrstvo za notranje zadeve krši pogodbo o dobavi in postavitvi ograje na meji med Slovenijo in Hrvaško. Ker ministrstvo ne plača naročene ograje, vztrajajo, da je podjetje oškodovalo za 1,8 milijona evrov.
Na drugi strani na ministrstvu, ki ga vodi Tatjana Bobnar, te očitke odločno zavračajo. Plačana je bila vsa ograja, ki je bila naročena, vgrajena in prevzeta, so zapisali.
Obe strani se strinjata, da je podjetje dobilo plačilo za vso ograjo, ki je bila tudi vgrajena in uradno prevzeta. Njun spor se torej vrti okoli vprašanja, ali je bilo naročene več ograje, čeprav vsa ni bila vgrajena in prevzeta.
Ob tem pa postavlja še vprašanje, ali je naročanje ograje sploh potekalo skladno s pogodbo.
Maxi Bau je bil skupaj z dvema podizvajalcema za dobavo in postavitev ograje izbran na javnem razpisu v prvi polovici leta 2021, torej v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je notranje ministrstvo vodil Aleš Hojs. Zavezali so se, da lahko 50 kilometrov ograje postavijo za 5,37 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Razpisna dokumentacija je dopuščala možnost povečanja vrednosti posla za 30 odstotkov.
A policija, ki sodi pod okrilje notranje ministrstva, ni bila zavezana, da naroči ograjo v celotnem znesku. Določeno je bilo samo, da bo policija podjetju pošiljala zaporedna pisna naročila s podatki o lokacijah postavitve ograje in okvirne dolžine ograje na posameznih lokacijah.
8. junija, teden dni po zamenjavi vlade in vodstva policije, so v podjetju od vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava prejeli obvestilo, da policija nima več potrebe po postavitvi in naročanju panelne ograje. Lindav je predlagal sporazumno razvezo pogodbe in prevzem ter plačilo že izvedenih del in pogodbenih obveznosti v skladu s pogodbo.
Do takrat je Maxi Bau postavil 37 kilometrov ograje, ki jo je policija že plačala. To je stalo 3,9 milijona evrov, veliko večino tega denarja pa je dobilo srbsko podjetje LEGI SGS, ki je proizvajalec ograje in podizvajalec podjetja Maxi Bau.
A LEGI SGS je izdelalo že 50 kilometrov ograje, trdijo v srbskem podjetju in v podjetju Maxi Bau. In z razliko, torej 13 kilometri ograje, zdaj nimajo kaj početi, pojasnjujejo. Naredili so jo posebej za ograjevanje meje, trdijo in dodajajo, da ima zato določene posebne lastnosti in je ni mogoče prodati na trgu.
Vprašanje, zakaj je LEGI SGS izdelal toliko ograje, je točka spora med Maxi Bau in notranjim ministrstvom. Na ministrstvu, ki je zdaj pod vodstvom Tatjane Bobnar, pravijo, da so plačali vso naročeno ograjo, torej 37 kilometrov in ne 50 kilometrov.
Predstavniki dobaviteljev pa, da ministrstvo sploh nikoli ni naročalo materiala in del na način, kot to določa pogodba in da zaporednih pisnih naročil ni bilo, zatrjuje Sebastijan Babič iz podjetja LEGI SGS.
Hojs: nameravali smo porabiti vrednost celotne pogodbe
“Ministrstvo je nesporno naročilo celotno vrednost po pogodbi,” vztrajajo v podjetjih Maxi Bau in LEGI SGS in to dokazujejo tudi s planom predvidenih prevzemov, ki ga je pripravil uslužbenec ministrstva Simon Krajšek, medijem pa sta ga poslali podjetji.
Poleg tega je ministrstvo v času razpisa na spletnem portalu javnih naročil dvakrat zapisalo, da namerava do konca prihodnjega leta izčrpati pogodbo v celotni vrednosti. “Naročnik načrtuje v letu 2021 izvedbo približno polovico pogodbenih del, v letu 2022 pa drugo polovico pogodbenih del. Naročnik ima za izvedbo del zagotovljena sredstva,” so zapisali.
Prejšnji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za N1 potrdil, da je imelo ministrstvo v njegovem času namen porabiti celotno vrednost pogodbe. “Vojaška obveščevalna služba in policija sta v analizi celo ugotavljali, da bi bilo treba ograditi še dodatne odseke,” je dejal. Ne spomni pa se, kako točno je potekalo naročanje, je še povedal za N1.
Predstavniki obeh podjetij medtem opozarjajo tudi, da je ministrstvo pod novim vodstvom dela prekinilo celo sredi izvajanja del in da so denimo zdaj na lokaciji na območju policijske uprave Celje postavljeni goli stebri brez ograje. Nevgrajena ograja v vrednosti pol milijona evrov pa je v skladišču na mejnem prehodu Imeno: “Pooblaščenec ministrstva je podpisal, da je bilo to blago dobavljeno, a ga ne prevzema, ker ima omejena pooblastila,” so zapisali.
Sprašujejo se, zakaj se je ministrstvu zdelo potrebno ustaviti dela in sprožiti razveljavitev pogodbe, če pa hkrati trdi, da je plačalo vse, kar je naročilo, in da nima do izvajalca nobenih obveznosti več.
“Če izvajalca prekineš sredi izvajanja del, kamor je izvajalec pripeljal celoten material za postavitev trase, si tega izvajalec tega prav gotovo ni izmislil sam in tudi delal na trasi ni prostovoljno, pač pa ga je prav gotovo nekdo tja napotil,” še dodajajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje