“Ključna sprememba zakona je dovolitev gradnje ob vodi zunaj naselij”

Slovenija 29. Jun. 202112:39 > 15:27
Delite:
zako o vodah posvet
Foto: Borut Živulović, BOBO

V predsedniški palači je potekalo soočenje stališč o noveli Zakona o vodah. Predsednik Borut Pahor je povabil 18 strokovnjakov in predstavnikov politike, v razpravi so sodelovali tudi člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko.

“Osnovna intenca je ožiti možnost posegov na priobalna zemljišča,” je uvodoma povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. “Danes je mogoče graditi katerekoli objekte na priobalnem zemljišču. Ne le javne, ampak tudi zasebne rabe. Je res, da le znotraj naselij in stavbnih zemljišč. Toda to, da so v noveli črtana naselja, formalno ne pomeni nič. Itak ne morete posegati izven obstoječih stavbnih zemljišč, ker ne boste dobili gradbenega dovoljenja. Tega ne ureja zakon o vodah, ampak zakon o graditvi objektov.”

“Res je, ne bo mogoče posegati izven stavbnih zemljišč. Ampak spremembe namembnosti zemljišč se dogajajo v Sloveniji, to vemo,” mu je odgovorila profesorica na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Barbara Čenčur Curk.

Da bodo pritiski, da se spremenijo občinski prostorski načrti veliki, je opozorila tudi Karla Jankovič, vodja oddelka za krajinsko arhitekturo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu: “Zakon je bil do zdaj precej omejevalen, dvomim, da bo enako dobro stanje voda ohranili, če bo obveljal novi zakon.”

Borut Pahor: “Ne glede na rezultat referenduma, kakorkoli bomo imeli različna stališča, eno nam bo skupno: ugotovitev, da smo se znašli v okoliščinah, ko moramo glede takih sprememb imeti veliko več časa za strokovne, civilnodružbene in tudi politične diskusije in da take spremembe čez noč niso koristne in zbujajo nezaupanje.”

Direkcija za vode je strokovna institucija

“Istih šest pogojev, pod katerimi se dovoli gradnjo, je bilo do zdaj zapisanih v 14. členu, po novem zakonu pa so zapisani v 37. členu,” je povedal direktor Direkcija za vode Roman Kramer.

Pojasnil je, da imajo zaposlene strokovnjake, ki odločajo o dovolitvi gradnje ob vodi: sedem doktorjev znanosti, 17 magistrov znanosti in 108 univerzitetno izobraženih zaposlenih. “Mi zagotavljamo, da ne bomo dopustili gradnje nobenega objekta, ki bi imel negativen vpliv.”

Kot je še pojasnil direktor, do zdaj na direkciji niso izdali veliko pozitivnih mnenj, ki so pogoj, da se izjemoma dovoli posege ob vodi. “Če smo izdali pozitivno mnenje, je vlada izdala uredbo, če smo izdali negativno mnenje, pa praviloma vlada tega ni storila.”

Uroš Macerl iz Ekokroga je direktorju odgovoril: “Tudi Eternitu ste dali dovoljenje z vsemi dokumenti, z vsemi študijami, pa vidimo, kaj je tovarna spustila v pitno vodo ljudem v Anhovem nedolgo po tem, ko je bilo izdano dovoljenje.

“Dejstvo je, da zakon dovoljuje nove gradnje. Odpiramo Pandorino skrinjico,” je še povedal Macerl. “V vseh letih, kar sem okoljski aktivist, sem dobil na stotine in stotine takih garancij kot jih slišimo danes: da odločajo strokovnjaki, da ni mogoče izvajati pritiskov, da bodo potrebne bo študije, ampak vedno je bilo enako. Ko zakon dopušča, kapital do tega pride, tako ali drugače. Odločevalcem se zvija roke ali se jih zamenja na delovnih mestih. Ko je v igri dovolj velika investicija, dovolj pomemben investitor, do dovoljenja pride. Investitor plača študijo, v praksi vidimo, kako je.”

“Tudi sam prihajam iz strokovne institucije in menim, da ne moremo že a priori dvomiti v strokovne institucije, da ne bodo opravile svojega dela,” je povedal dr. Klemen Bergant iz Agencije za okolje, ki je tudi član predsednikovega posvetovalnega odbora za podnebno politiko.

“En korak naprej, trije nazaj”

“Res je, kar pravi minister, z zakonom bi naredili korak naprej pri zagotavljanju dodatnih sredstev za vzdrževanje vodotokov. Toda hkrati bomo, če na referendumu ne bo zavrnjen, naredili tri korake nazaj pri varovanju voda,” je povedal Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Opozoril je, da bi imela novela velik vpliv tudi na prostor in izgled krajine. “Med šestimi pogoji, ki jih določa zakon za izdajo vodnega soglasja, ni omenjenih vedut, ohranjanja identitete krajine. Tujci so fascinirani, da nam je ob vseh, tudi razpršenih gradnjah, uspelo ohraniti vsaj vode razmeroma nedotaknjene. V tem zakonu ne vidim prav nobene varovalke, da teh območij ne bomo pozidali.”

Skrbi ga, da se varovanje voda premika z zakonske ravni na občinske prostorske načrte. “Nad zakonom je samo še ustava, občinski sveti pa so v primerjavi z njo veliko manjša varovalka.”

Macerl pozval Pahorja, naj se opredeli

“Ko bomo končali s tem posvetom, predsednik ne bo imel nobenega dvoma o tem, ali gremo z zakonom na boljše ali na slabše. Državljani si želijo, da se predsednik države jasno opredeli glede tega zakona,” je povedal Uroš Macerl in predsedniku Pahorju prinesel majico pobudnikov referenduma.

Pozval je, da se v prihodnje zakonodaja sprejema v dogovoru s stroko in državljani ter zakonito.

Predsednik Borut Pahor je povedal, da je njegov Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko že 12. marca odzval na sprejemanje novele Zakona o vodah ter poudaril, da gre za tako pomembno vprašanje, ki zadeva ustavno kategorijo, da se ga ne sme urejati po hitrem ali skrajšanem zakonodajnem postopku.

Vizjak: Pitna voda je bila zlorabljena

“Pobudnike referenduma prosim, naj ne zlorabljajo pitne vode. To je prepomembna vrednota, da bi jo zlorabljali za raznorazne ambicije, pa pustimo politiko,” je povedal minister, ki je prepričan, da novela nikakor ne ogroža pitne vode.

“Imamo veliko vodarn, kjer je z izotopskimi analizami dokazano, da pitna voda prihaja iz reke,” pa je pojasnila profesorica Naravoslovnotehniške fakultete dr. Barbara Čenčur Curk. “Ta se filtrira skozi brežino in dno struge. Otroci delajo poskuse, ko v plastenko dajo pesek in prod ter skoznjo zlijejo umazano vodo, ven pa priteče bistra. To je vloga priobalnih zemljišč,” je profesorica pojasnila, zakaj teh zemljišč ne smemo pozidati.

Opozorila je tudi, da ne smemo čakati, da bo zakon začel veljati in šele potem ocenjevati njegovih posledic, saj je uničeno stanje okolja težko povrniti: “Če zakon omogoča, da padem z 10. nadstropja in umrem, je to prepozno,” je še dodala.

 

 

 

Komentari

Vaš komentar