Menu Item
Minister za delo Luka Mesec je v zadnjem času v javnosti večkrat postregel s podatki, ki so se kasneje izkazali za neusklajene - bodisi z načrti njegovega ministrstva bodisi s komunikacijo vlade.
Po zadnjem koalicijskem vrhu v začetku februarja je minister za delo Luka Mesec v izjavi za javnost večkrat navedel, da je cilj stanovanjske politike, ki jo pripravlja ministrstvo za solidarno prihodnost, zagotoviti gradnjo dveh tisoč stanovanj letno. Na koncu izjave ga je premier Robert Golob popravil in dejal, da jih bo tri tisoč, s čimer se je minister Mesec strinjal.
Ocene glede dinamike gradnje stanovanj so se v mesecih pred tem hitro zniževale. Levica je še konec septembra trdila, da bo vlada do konca leta 2030 zgradila 20 tisoč novih najemnih stanovanj, na zaslišanju pred Državnim zborom pa je takratni kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac dejal, da je cilj zgraditi pet tisoč stanovanj do 2026, nato pa po dva tisoč stanovanj letno, skupno torej 15 tisoč do leta 2030. Na vprašanje voditelja N1 STUDIO Mihe Orešnika, kako to, da se cilji znižujejo, je Maljevac konec januarja dejal: “Številke, ki jih komuniciramo, so realne. Mislim, da moram biti kot minister realen. Vseeno pa govorimo o konkretnih številkah in korakih naprej.”
Štiri dni kasneje je koalicija, kot uvodoma omenjeno, po sestanku na Brdu sporočila, da je cilj tri tisoč stanovanj letno. Ministrstvo smo vprašali, s kakšno oceno je Levica prišla na koalicijski vrh, ali so ciljno število zgrajenih stanovanj zvišali na samem sestanku na Brdu – in če slednje, na čigavo pobudo.
Povedali so nam, da so dopolnili model, ki je “plod dogovora na vladi”, in razširili nabor izvajalcev. Kdo je bil pobudnik sprememb, pa niso odgovorili. “Dopolnjen model, ki je plod dogovora na vladi, predvideva, da bo do leta 2026 lahko zgrajenih približno pet tisoč stanovanj. Po tem letu pa bo razširjen nabor izvajalcev omogočal gradnjo približno tri tisoč stanovanj letno. Gre za največji investicijski cikel gradnje stanovanj po več desetletjih. V Sloveniji stanovanjske politike dolga tri desetletja pravzaprav nismo imeli.”
Pomembna številka
Čeprav je predvideno število zgrajenih stanovanj le cilj, je ta številka pomembna. Med drugim zato, ker bo vlada morala sestaviti tudi finančno konstrukcijo. Sama namerava stanovanjskemu skladu po letu 2026 letno nameniti 100 milijonov evrov (do leta 2030 torej 500 milijonov evrov) iz proračuna, a naj bi kasneje to nadomestil sistemski vir. Bolj ambiciozen cilj bi tako lahko vplival tudi na pripravo izhodišč za davčno reformo, ki jih bo na koalicijskem vrhu 15. marca obravnavala trojica vladnih strank.
Vladnih 100 milijonov sicer še zdaleč ne bo dovolj. Stanovanjski sklad ocenjuje, da bi za gradnjo 20 tisoč najemnih stanovanj potreboval 2,7 milijarde evrov. Ocena temelji na preteklih gradnjah sklada, ko je povprečna cena na stanovanje znašala 135 tisoč evrov. Dva tisoč stanovanj letno bi torej čez palec stalo 270 milijonov evrov, dvig na tri tisoč stanovanj letno pa to zvišuje na okvirno 405 milijonov evrov. Na ministrstvu obljubljajo, da bo do leta 2026 znan sistem z jasnimi (in javnimi) viri financiranja. Potencialen vir so lahko verjetno dodatna sredstva občin, evropska sredstva, potencialnih institucionalnih investitorjev, ministrstvo želi, da bi se gradnja financirala tudi z najemninami. “Govorimo o povratnem posojilnem skladu, ki bi deloval v okviru stanovanjskega sklada in v katerega bi se prek stroškovnih najemnin vračala sredstva; kroženje denarja znotraj sistema,” je v sobotnem intervjuju za Svet24 dejal Maljevac, a dodal, da bo treba vedno in redno v sistem namenjati sveža javna sredstva.
Dvig upokojitvene starosti bo, dviga ne bo …
Veliko zmede je bilo do zdaj v razpravi o pokojninski reformi, natančneje o dvigu upokojitvene starosti.
Luka Mesec je v intervjuju za N1 julij 2022 dejal: “Smo proti dvigu starostnega pogoja nad 65 let ali pogoja delovne dobe nad 40 let. Število plačnikov moramo zvišati drugače.” Nato pa je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan na januarski seji odbora DZ za delo napovedal, da bo treba spregovoriti o postopnem dvigu upokojitvene starosti.
V začetku tega meseca so nato na ministrstvu za STA zagotovili, da dviga upokojitvene starosti ni med izhodišči za reformo. Nekaj dni kasneje je Dnevnik poročal, da dvig upokojitvene starosti le ni izključen.
Ministrstvo smo vprašali, zakaj je minister, kljub temu da so izhodišča za pokojninsko reformo napisana, v njih pa piše, da bodo pisci parameter upokojitvene starosti naslovili ob koncu pogovorov o pokojninski reformi, dejal, da dviga upokojitvene starosti ni med izhodišči. A z ministrstva so nam odgovorili, da med izhodišči ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zdaj ni predloga zvišanja upokojitvene starosti. “To pa še ne pomeni, da pozneje v javni razpravi ne bo govora tudi o smiselnosti uvedbe tega ukrepa. Ta parameter bomo v tem primeru naslovili najpozneje, ker ne želimo, da se celotne spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje zožajo samo na to vprašanje.”
Na ministrstvu menijo, da morajo spremembe nasloviti veliko več vprašanj kot samo upokojitveno starost. Izhodišča bo koalicija obravnavala na koalicijskem vrhu, ki bo predvidoma sredi marca, so nam še povedali.
Figurativna cena plačne reforme
Mesec je moral v začetku tega meseca pojasnjevati tudi svojo izjavo o ceni reforme plač v javnem sektorju, ki je sicer v domeni ministrstva za javno upravo. Ko je v razpravi okrog proračunskega sofinanciranja vrtcev govoril o proračunskih omejitvah, je dejal, da bo reforma plač v javnem sektorju stala 800 milijonov evrov. Kasneje je pojasnil, da je mislil figurativno.
Ministrstvo smo vprašali, zakaj je javno omenil ravno številko 800 milijonov evrov – ali je bila ta ocena brez vsebinske podlage ali je izvirala iz kakšnega dokumenta, morda pogovora znotraj koalicije? Kot pravijo na ministrstvu, je Mesec omenjeno številko prebral v medijih. “Minister se je figurativno skliceval na maksimalne številke, ki krožijo v medijih, s čimer je hotel ponazoriti, da bodo številne reforme terjale izdatna javnofinančna sredstva, zaradi česar je letos težko pričakovati tudi brezplačne vrtce za vse otroke, ki bi terjali dodatnih več kot 200 milijonov evrov.”
Kot smo pisali, so se zadnje mesece neuradno omenjale različne številke: od 200 pa vse do 800 milijonov evrov.
Premier Golob je ta teden v DZ na vprašanje poslanca Jožefa Horvata o finančnih učinkih reform – poslanec je omenil tudi Meščevo izjavo, da nas bo “plačna reforma figurativno stala 800 milijonov evrov” – odgovoril: “Marsikaj od tega, kar je bilo sicer rečeno, ne drži, pa marsikaj od tega, kar ste sami navajali, samo citirate ljudi, ki govorijo o bodočih načrtih in o figurativnih. Evri so vedno nefigurativni, ampak evri, zelo trdni.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje