Vladne stranke so na koalicijskem vrhu na Brdu prisluhnile analizi stanovanjskega trga in prvim zametkom reforme stanovanjske politike, ki jo pripravlja Levica. Njen koordinator Luka Mesec je v izjavi po dogodku dejal, da je cilj z javnimi sredstvi vzpostaviti možnosti, da do leta 2026 ustvarijo stroj, ki bo sposoben zgraditi po dva tisoč stanovanj letno. A mu je premier Robert Golob prišepnil še višjo številko in Mesec je dodal: "Tri tisoč stanovanj, me je predsednik vlade popravil."
Vladne stranke so na Brdu razpravljale o reformah plačnega sistema v javnem sektorju in tudi stanovanjske politike. V koalicijski pogodbi so se vladajoče stranke zavezale, da bodo do leta 2030 zagotovile skupno 20 tisoč javnih najemnih stanovanj, za kar je v prvi vrsti odgovoren koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec.
Po besedah predsednice SD Tanje Fajon so danes slišali “dobro analizo in nekaj konkretnih usmeritev” o tem, kako zagraditi nova stanovanja v tem mandatu oziroma do leta 2030, kako zagotoviti financiranje iz javnih in tudi drugih virov.
Tudi predsednik vlade Robert Golob je po srečanju poudaril, da je bila razprava poglobljena. Dejal je, da je tristrankarska koalicija “enotnega mnenja, da je treba ukrepati odločno in z vsemi silami”. Strinjali naj bi se, da mora biti, če želijo kaj premakniti na področju stanovanj, glavni nosilec javni sektor, v tem primeru javni stanovanjski skladi. Pa tudi, da bo treba za ta namen dati več denarja iz proračuna: po okrog 100 milijonov evrov letno. Na vprašanje o virih financiranja je premier odgovoril, da bodo o davčni reformi govorili na naslednjem koalicijskem vrhu.
Za stanovanja tudi zemljišča SDH
Premier je povedal, da želijo začrtati tak okvir stanovanjske politike, ki bo omogočil, da se bodo lahko za gradnjo namenila tudi državna zemljišča v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH) ter da se bodo lahko kot investitorji vključile tudi zadruge ali druge kategorije.
Spomnimo, da je koalicijska pogodba napovedovala prenos nepremičnin Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovane slabe banke na stanovanjski sklad, a so se na ministrstvu za finance odločili, da bodo nepremičnine z DUTB prenesene na SDH. Očitno pa ohranjajo namero, da na koncu zemljišča dobi stanovanjski sklad.
Cilj so nižje cene za vse
Golob je poudaril, da je treba počasi zgraditi kapacitete. “Ne bomo obljubljali tisoč stanovanj, ker to ni izvedljivo. Bomo pa do konca mandata pripravili vso infrastrukturo, da bomo od leta 2026 dalje lahko gradili po več tisoč stanovanj letno,” je dejal in nadaljeval: “Želimo začrtati zakonodajni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja za čim širši krog najemnikov, tudi investitorjev, z enim samim namenom: da se cene najemnin in stanovanj na daljši rok znižajo. Reforma ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, temveč, da se celotni fond poceni za vse skupine.”
Dvignili cilj z dva na tri tisoč stanovanj letno
Predsednik vlade je sicer podrobnejšo predstavitev načrtov glede stanovanjske politike prepustil Luki Mescu, ministru za delo in koordinatorju Levice. “Gre za njihovo področje,” je poudaril. S stanovanjsko politiko se bo namreč ukvarjalo novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac. Ta je o načrtih nedavno podrobneje spregovoril v N1 STUDIO.
Mesec je dejal, da so v današnji predstavitvi analize slišali, da Slovenija na področju stanovanjske politike “že kar nekaj časa živi na hlapih preteklosti”, saj da je stanovanjski fond vsako leto starejši, novogradenj pa relativno malo. Mladi imajo zato, kot je dejal, težavo, saj je stanovanj po dostojnih najemninah malo, dostopa do posojil pogosto nimajo. “Stanovanjska politika, ki jo postavljamo, je naložba v prihodnost, naložba v nove generacije.”
Temeljni nosilec bodo zaradi “očitne disfunkcionalnosti trga v Sloveniji” javni stanovanjski skladi, je dejal koordinator Levice. “Bomo pa sistem postavili pluralno, ne bomo stavili samo na enega konja, ne bomo ustoličili nobene svete krave. Oblikovali bomo pluralen sistem in jasno postavili gabarite, kdo lahko vstopa na trg javnih sredstev, pod kakšnimi pogoji se stanovanja lahko gradijo ter kako naj bodo te organizacije organizirane. Javna neprofitna stanovanja bodo lahko gradili javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja, stanovanjske zadruge in mogoče še kdo drug.”
Z reformo Slovenija posnema avstrijski model, je dejal Mesec, cilj pa je, da do konca mandata ustvarijo “stroj, ki bo zgradil po dva tisoč stanovanj na leto”. Po njegovih besedah so v koaliciji že dogovorjeni, kako bodo do tega cilja prišli in kako bo to javno podprto, zato je “prvič v življenju optimističen, da bomo stanovanjsko politiko v Sloveniji dejansko zgradili”. Premier Golob pa mu je na koncu prišepnil, da je cilj zgraditi po tri tisoč stanovanj letno. “Tri tisoč stanovanj, me je predsednik vlade popravil,” je svojo izjavo sklenil Mesec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje