Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni izvajal nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki je presojala primernost kandidatov. Preverja pa še sume drugih kršitev pri imenovanju šefa policije.
Neizbrani kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni izvajal nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki je presojala primernost kandidatov, je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Sum nedovoljenih pritiskov je KPK prijavila posebna natečajna komisija za izvedbo posebnega javnega natečaja za izbiro generalnega direktorja policije. Kot pritisk je razumela dopis pooblaščenca enega od kandidatov za generalnega direktorja policije Lindava z očitki, da Senad Jušić ne izpolnjuje vseh pogojev za to mesto. V dopisu pooblaščenca je med drugim pisalo, “da bo posebna natečajna komisija nosila polno osebno odgovornost za strokovnost in skrbnost odločitve” ter “da kršitev predpisov predstavlja nevestno delo na delovnem mestu”.
KPK pa nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki bi pomenili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ni potrdila. Kot pojasnjujejo, navedbe pooblaščenca enega od kandidatov v dopisu “niso takšne vrste, da bi jih KPK lahko opredelila kot kršitev integritete oziroma ravnanja, ki so v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznikov pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi”.
Kot so opozorili, morajo člani posebne natečajne komisije svojo odločitev sprejeti neodvisno, strokovno in skrbno ter stati za njo oziroma jo tudi zagovarjati v pravnem postopku.
Tako je KPK sprejela vmesne ugotovitve, s katerimi je postopek glede sumov nedovoljenih vplivov ustavila. Predhodni preizkus v tej zadevi pa se v preostalem delu nadaljuje z zbiranjem dokumentacije in pojasnil, na podlagi katerih bo KPK lahko potrdila ali ovrgla druge sume kršitev zakona o integriteti pri imenovanju generalnega direktorja policije.
Komisija je namreč v začetku septembra na lastno pobudo na podlagi medijskih objav uvedla predhodni preizkus v zvezi s sumi nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja policije. Naknadno je prejela prijavo, ki se je nanašala na sume nedovoljenih vplivov, in jo obravnavala v okviru že uvedenega predhodnega preizkusa. V njem je pridobila dokumentacijo in pojasnila ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za javno upravo oziroma uradniškega sveta ter posebne natečajne komisije.
Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je sicer tako Jušića kot Lindava ocenila kot primerna kandidata za opravljanje funkcije generalnega direktorja policije.
Sicer pa je Lindav na upravno sodišče vložil tožbo, s katero izpodbija izbirni postopek, v katerem je bil za prvega človeka policije izbran Jušić. S tožbo poskuša dokazati, da postopek imenovanja Jušića na mesto generalnega direktorja policije ni potekal v skladu s predpisi oziroma da novi generalni direktor ne izpolnjuje pogojev za ta položaj.
Hkrati je sodišču predlagal tudi začasno odredbo za zadržanje odločitve o imenovanju Jušića. O zahtevi za začasno odredbo je upravno sodišče odločalo v torek, odločitev sodišča pa še ni znana.
Pooblaščenec Lindava, odvetnik Gregor Verbajs, je z odločitvijo KPK zadovoljen. Ponovno je izpostavil, da z Lindavom nista želela vplivati na postopek izbire generalnega direktorja policije pred posebno natečajno komisijo, “ampak sva želela zgolj opozoriti na preverbo zakonitih pogojev za imenovanje generalnega direktorja policije. Naknadno sva ugotovila, da je imela enake pomisleke tudi posebna natečajna komisija, ki je Jušića pozvala k dopolnitvi prijave za generalnega direktorja policije,” je poudaril.
V zvezi s postopkom izbire generalnega direktorja policije KPK zdaj preverja, na kakšen način je uradniški svet presojal izpolnjevanje pogojev kandidatov in ostale okoliščine postopka.
“Pomembna dejavnost komisije je, da preverimo morebitne kršitve in korupcijska tveganja iz naše pristojnosti ter izdamo priporočila za ustrezno upravljanje in odpravljanje tveganj, če pride do tega,” je za STA danes pojasnil namestnik predsednika komisije David Lapornik. Ker postopek še poteka, bolj podrobno o njem še ni mogel govoriti. Bo pa senat komisije na seji predvidoma naslednji petek obravnaval prijavo nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar v zvezi s političnimi pritiski na delo policije. “Odločitev bo sprejeta, več pa ne morem povedati,” je poudaril Lapornik.
Na komisiji poudarjajo, da bodo pri odločanju v tej zadevi upoštevali vse relevantne informacije in okoliščine, ki izhajajo iz že pridobljenih podatkov, dokumentacije in pojasnil ter drugih dostopnih virov. Pod drobnogled pa bodo vzeli tudi očitke, o katerih je ta teden pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje politično vmešavanje v delo policije, spregovorila Bobnar, saj na komisiji sledijo vsemu, kar je javno objavljeno.
“Vse morebitne očitke, ki so bili podani in so prosto dostopni in tudi morebitno gradivo bomo upoštevali bodisi v okviru te prijave bodisi v okviru drugih morebitnih odprtih prijav,” je še poudaril poudaril Lapornik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje